Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Za konkreten odgovor bi morali poznati več informacij, načeloma pa je odgovor ne.

Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov.

Ima pa vsak od solastnikov pravico kadarkoli zahtevati delitev stvari, razen v neprimernem času.

Če se solastniki ne morejo sporazumeti, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes.

Če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev).

Na predlog solastnika lahko sodišče odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Če to predlaga več solastnikov, ima prednost tisti solastnik, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kako kupiti oz. prodati nepremičnino?

Informiran.si - Kako kupiti oz. prodati kmetijsko zemljišče?

Informiran.si - Na kaj paziti pri najemu oz. oddaji stanovanja?

Informiran.si - Kdo in kdaj potrebuje energetsko izkaznico?

Pravni e-Priročnik - Kako kupiti, prodati, najeti, oddati nepremičnino

Odgovor:

Lastnik lahko odpove najemno pogodbo zaradi nekrivdnih razlogov le, če najemniku priskrbi drugo primerno stanovanje.

Najemniku se zaradi tega njegov položaj iz najemnega razmerja ne sme poslabšati, kar pomeni, da se šteje za primerno stanovanje, poleg opredelitev iz 10. člena Stanovanjskega zakona, stanovanje, ki v nobeni drugi pomembni okoliščini, v primerjavi s sedanjim stanovanjem, ne pomeni bistvenega poslabšanja stanovanjskih pogojev najemnika in oseb, ki skupaj z njim bivajo v stanovanju.

Istemu najemniku je mogoče odpovedati najemno pogodbo pod pogoji iz prvega odstavka tega člena brez utemeljenih razlogov le enkrat. Kot utemeljen razlog se štejejo lastne stanovanjske potrebe lastnika ali njegovega ožjega družinskega člana kot tudi če zaradi objektivnih okoliščin, vezanih na stanovanje, nadaljnje bivanje v tem stanovanju ni več mogoče (predvideno rušenje, sprememba namembnosti celotne stavbe, ogrožena varnost bivanja in podobno). Za lastne stanovanjske potrebe lastnika ali njegovega ožjega družinskega člana se šteje zlasti povečanje števila njegovih ožjih družinskih članov, povečanje števila gospodinjstev, upoštevaje merila glede primernosti stanovanja po 10. členu tega zakona.

Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja za stanovanja v lasti občine, neprofitne stanovanjske organizacije, javnega stanovanjskega sklada ali države, kadar se izvajajo zamenjave zaradi racionalne zasedenosti njihovega stanovanjskega fonda, pri čemer je treba najemniku zagotoviti stanovanje v skladu z drugim odstavkom tega člena.

Stroške selitve nosi lastnik.

V primeru spora odloči o primernosti drugega stanovanja sodišče v nepravdnem postopku.

Odgovor:

V prvem koraku se lahko obrnete na Stanovanjsko inšpekcijo, jih zaprosite za mnenje in po potrebi podate prijavo. Načeloma pa se lahko obrnete tudi, v kolikor ga imate, na nadzorni odbor, ki nadzira delo upravnika. Na osnovi pooblastila, danega na zboru lastnikov, lahko nadzor izvaja tudi eden od etažnih lastnikov.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Potrebujem soglasje sosedov za namestitev klimatske naprave?

Odgovor:

Glede na 21. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih je pravni posel sklenjen, ko upravna enota prejme izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo kupec pošlje priporočeno upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti. Posel je sklenjen pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote.

Posel je bil tako že sklenjen, ko je bodoči sprejel ponudbo. Pri tem velja odložilni pogoj, da ga mora potrdila upravna enota. Ponudba je torej od tega trenutka zavezujoča tako za kupca kot tudi prodajalca. Od ponudbe lahko kupec odstopi samo na podlagi sporazuma s prodajalcem. Odstop od ponudbe morate v tem primeru poslati priporočeno s povratnico prodajalcu in upravni enoti, ki je ponudbo objavila.

e-obrazec - Odstop od sprejete ponudbe za kmetijsko zemljišče, gozd, kmetijo

Sklepamo, da je kupec, ki želi odstopiti, uveljavljal predkupno pravico. V primeru odstopa se šteje, da je ne želi uveljavljati. Če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, lahko prodajalec proda kmetijsko zemljišče vsakomur, ki je sprejel ponudbo pravočasno in na način, predpisan s tem zakonom, če sklenjeno pogodbo odobri upravna enota v skladu z 22. členom tega zakona.

e-obrazec - Prodajna (kupoprodajna) pogodba za kmetijsko zemljišče, gozd, kmetijo

Več lahko preberete spodaj:

Informiran.si - Kako prodati oz. kupiti kmetijsko zemljišče?