Najemnik je dolžan, po 5. členu Zakona o prijavi prebivališča, na upravni enoti prijaviti stalno prebivališče v osmih dneh od dneva naselitve na naslov, kjer stalno prebiva. Prijavo opravi na podlagi sklenjene pogodbe.
e-obrazec - Najemna pogodba za stanovanje ali hišo
Globa za posameznika, ki v roku ne prijavi stalnega prebivališča znaša od 200 do 600 eurov.
Sem solastnica praznega stanovanja. Dovoljujem hčeri, da živi v njem. Druga solastnica temu nasprotuje. Svetujte.
Vsak od solastnikov lahko razpolaga z nepremičnino, skladno s svojim deležem. Kot solastnica imate tako pravico uporabljati solastnino skladno s svojim deležem. Isto pravico ima vaša solastnina.
V kolikor bi želeli, da v stanovanju biva vaša hči, potrebujete soglasje solastnice, solastnica pa ima pravico zahtevati nadomestilo za uporabo njenega dela solastnine.
Tako vi, kot tudi solastnica lahko na sodišče vloži predlog za delitev solastnine. Sodišče lahko določi, da se nepremičnina razdeli fizično, če je to mogoče, lahko določi, izplačilo solastnikov strani enega solastnika, ali pa določi prodajo nepremičnine na dražbi in delitev kupnine.
Več informacij najdete spodaj:
Informiran.si - Kako kupiti oz. prodati nepremičnino?
Informiran.si - Na kaj paziti pri najemu oz. oddaji stanovanja?
Pravni e-Priročnik - Kako kupiti, prodati, najeti, oddati nepremičnino
Kmetijska gozdarska zbornica Slovenije ima obvezne in prostovoljne člane.
Glede na to, da navajate, da v zbornico niste vstopili samostojno, predvidevamo, da je vaše članstvo obvezno.
Med obvezne člane spadajo fizične osebe, ki so lastniki, zakupniki, uživalci, imetniki pravice uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije, katerih katastrski dohodek za leto 2018 znaša najmanj 91,85 € ali pravna oseba, ki ima sedež v Republiki Sloveniji in je lastnik kmetijskih zemljišč oziroma gozdov na območju Republike Slovenije in ni oseba javnega prava ali se ukvarjajo pretežno s kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnostjo, ne glede na pravno obliko.
V tem primeru ne morete izstopiti, lahko pa zbornico zaprosite za odlog, obročno plačilo ali odpis plačila prispevka. Več na spletni strani KGZS.
90. člen Stanovanjskega zakona določa, da mora biti najemna pogodba za neprofitno stanovanje sklenjena za nedoločen čas.
Najemodajalec neprofitnega stanovanja je dolžan vsakih pet let od najemnika, razen najemnika-bivšega imetnika stanovanjske pravice, zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju splošnih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja, ki jih opredeljuje Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.
Če najemnik iz prejšnjega odstavka ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se določila najemne pogodbe, ki urejajo višino najemnine, spremenijo po postopku, ki ga določa Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem in se najemnina določi v višini tržne najemnine.
Če se socialno stanje najemnika, ki plačuje tržno najemnino za stanovanje po prejšnjem odstavku spremeni, lahko najemnik zahteva preveritev svojega socialnega stanja in ponovno spremembo tržne najemnine v neprofitno najemnino.
Več informacij najdete spodaj:
Informiran.si - Kdaj lahko lastnik odpove najem najemniku, ki krši najemno pogodbo?
Informiran.si - Na kaj paziti pri najemu oz. oddaji stanovanja?
Najemniku, ki krši najemno pogodbo, lahko lastnik odpove najem iz krivdnega razloga, v kolikor takšen razlog obstaja. Krivdni razlogi so navedeni v 103. členu Stanovanjskega zakona.
Lastnik lahko odpove najemno pogodbo zaradi naslednjih krivdnih razlogov:
Pogoj iz 11. točke prejšnjega odstavka ni izpolnjen, če je najemnik na zdravljenju, v domu za starejše za čas, krajši od šestih mesecev, ali če stanovanja ne uporablja iz drugih upravičenih razlogov (službena premestitev ali šolanje v drugem kraju, služenje vojaškega roka, prestajanje zaporne kazni in podobno).
Najemne pogodbe ni mogoče odpovedati s tožbo, če lastnik ni predhodno pisno opozoril najemnika, ki krši najemno pogodbo. Opomin mora vsebovati kršitev in način odprave odpovednega razloga ter primeren rok za odpravo odpovednega razloga. Rok za odpravo odpovednega razloga ne sme biti krajši od 15 dni.
Za isto kršitev, ki predstavlja odpovedni razlog, opomni lastnik najemnika samo enkrat, razen če je med dvema zaporednima kršitvama preteklo več kot eno leto.
Če ima najemnik neprofitnega stanovanja ali njegov zakonec oziroma oseba, s katero živi najemnik v dalj časa trajajoči zunajzakonski skupnosti, v lasti primerno stanovanje ali stanovanjsko stavbo, sme lastnik odpovedati najemno pogodbo.
e-obrazec - Opozorilo najemodajalca najemniku, ki krši najemno pogodbo
e-obrazec - Odpoved najemne pogodbe s strani najemodajalca iz krivdnega razloga
V kolikor do kršitev ne prihaja, lahko podate redno odpoved najemne pogodbe po 106. členu Stanovanjskega zakona. V tem primeru lahko lastnik odpove najemno pogodbo le, če najemniku priskrbi drugo primerno stanovanje.
Najemniku se zaradi tega njegov položaj iz najemnega razmerja ne sme poslabšati, kar pomeni, da se šteje za primerno stanovanje, poleg opredelitev iz 10. člena tega zakona, stanovanje, ki v nobeni drugi pomembni okoliščini, v primerjavi s sedanjim stanovanjem, ne pomeni bistvenega poslabšanja stanovanjskih pogojev najemnika in oseb, ki skupaj z njim bivajo v stanovanju.
Po 10. členu Stanovanjskega zakona je primerno stanovanje, ki je v takšni eno ali večstanovanjski stavbi, ki je zgrajena v skladu z minimalnimi tehničnimi pogoji za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj in je zanjo v skladu s predpisi o graditvi objektov izdano uporabno dovoljenje. Stanovanje mora imeti ločen spalni in bivalni del (razen v primeru garsonjere) ter mora zadoščati stanovanjskim potrebam lastnika oziroma najemnika in njunih ožjih družinskih članov, ki živijo z lastnikom oziroma najemnikom v skupnem gospodinjstvu, ter ustrezati površinskim normativom po pravilniku iz 87. člena tega zakona.
Istemu najemniku je mogoče odpovedati najemno pogodbo pod pogoji iz prvega odstavka tega člena brez utemeljenih razlogov le enkrat. Kot utemeljen razlog se štejejo lastne stanovanjske potrebe lastnika ali njegovega ožjega družinskega člana kot tudi če zaradi objektivnih okoliščin, vezanih na stanovanje, nadaljnje bivanje v tem stanovanju ni več mogoče (predvideno rušenje, sprememba namembnosti celotne stavbe, ogrožena varnost bivanja in podobno). Za lastne stanovanjske potrebe lastnika ali njegovega ožjega družinskega člana se šteje zlasti povečanje števila njegovih ožjih družinskih članov, povečanje števila gospodinjstev, upoštevaje merila glede primernosti stanovanja po 10. členu tega zakona.
Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja za stanovanja v lasti občine, neprofitne stanovanjske organizacije, javnega stanovanjskega sklada ali države, kadar se izvajajo zamenjave zaradi racionalne zasedenosti njihovega stanovanjskega fonda, pri čemer je treba najemniku zagotoviti stanovanje v skladu z drugim odstavkom tega člena.
Stroške selitve nosi lastnik.
V primeru spora odloči o primernosti drugega stanovanja sodišče v nepravdnem postopku.
Več informacij najdete spodaj:
Informiran.si - Kdaj lahko lastnik odpove najem najemniku, ki krši najemno pogodbo?
Informiran.si - Redna odpoved najemnega razmerja za stanovanje
Informiran.si - Na kaj paziti pri najemu oz. oddaji stanovanja?
Všečkaj MojMaliPravnik.net na Facebook-u in spremljaj najnovejše objavljene nasvete, ter ugodnosti in popuste za naše Facebook fane...
