Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Vprašanje:

Rad bi legaliziral črno gradnjo, vendar sestra, ki je 1/8 lastnik, ni za to. Je obvezno od nje dobiti podpis?
 

Odgovor:

Solastniki imajo pravico skupno upravljati stvar v solastnini. Za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari je potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti.

Za posle rednega upravljanja se štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena. Če se v primerih iz drugega odstavka tega člena solastniki ne morejo sporazumeti, posel pa je nujen za redno vzdrževanje stvari, odloči o tem na predlog solastnika sodišče v nepravdnem postopku.

Za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, kot so zlasti razpolaganje s celotno stvarjo, določitev načina rabe in določitev upravitelja stvari, je potrebno soglasje vseh solastnikov.

Če kdo od solastnikov dalj časa ni dosegljiv, lahko ostali solastniki predlagajo, da se mu določi skrbnik za poseben primer.

Sklepi, ki jih sprejmejo solastniki v okviru upravljanja s stvarjo, učinkujejo tudi v korist in v breme pravnih naslednikov posameznega solastnika.

Načeloma je potrebno preveriti konkretni primer.

Načeloma pa sodna praksa legalizacijo objekta smatra za posel v zvezi z rednim upravljanjem, torej za posel, ki je potreben za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena. Šele z legalizacijo je namreč zgradba v celoti sposobna za obratovanje in torej za doseganje njenega namena. Tako imate možnost da na pristojno sodišče podate predlog za nadomestitev soglasja nasprotne udeleženke k legalizaciji objekta.

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Vprašanje:

Po omi sem podedovala hišo. Kaj moram narediti, da v zemljiško knjigo vpišem se mojega brata in sestro?
 

Odgovor:

Brat in sestra lahko vpišeta lastninsko pravico na nepremičnini, v kolikor obstaja za to podlaga. Z vami morata tako skleniti pravni posel, pogodbo, ki bo podlaga za prepis lastninske pravice.

Uporabiti morate pogodbo, ki ustreza pravnemu poslu.

V kolikor gre v svoji osnovi za darilo, je potrebno skleniti darilno pogodbo. 

e-obrazec - Darilna pogodba za nepremičnino

V kolikor boste nepremičnino prodali, je potrebno skleniti prodajno pogodbo.

e-obrazec - Prodajna (kupoprodajna) pogodba za nepremičnino

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kako podariti avtomobil ali hišo...?

Informiran.si - Kaj morate vedeti o darilni pogodbi

Informiran.si - Kako kupiti oz. prodati nepremičnino?

Informiran.si - Kakšen je davek če nekaj dobimo oz. podedujemo?

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Vprašanje:

Lahko sosed postavi zidano ograjo na mejno črto? Moja lesena garaža stoji tik ob meji.

Odgovor:

Stvarnopravni zakonik določa, da sme lastnik nepremičnine do polovice širine s svoje strani uporabljati mejno ograjo, jarek, pregrado in druge stvari, ki so namenjene označitvi meje.

Domneva se, da so mejne ograje, pregrade, drevesa, jarki in druge stvari, ki so namenjene označitvi meje, skupna lastnina lastnikov sosednjih nepremičnin.

Mejna znamenja je treba vzdrževati na krajevno običajen način. Stroške vzdrževanja krijeta lastnika sosednjih nepremičnin po enakih delih.

Za škodo, ki nastane zaradi nevzdrževanja tretjim osebam, solidarno odgovarjata lastnika sosednjih nepremičnin.

Za konkreten odgovor bi bilo potrebno preveriti določbe prostorskih aktov na vašem področju. Uredba o razvrščanju objektov namreč ne podaja pogojev za umeščanje v prostor. Zato predlagamo, da preverite konkreten odlok, ki velja v vaši občini.

V kolikor sosed ne posega na vaše zemljišče in je v prostorskem aktu določen odmik ograj od parcelne meje, ki ga spoštuje, vašega soglasja ne potrebuje.

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Vprašanje:

Oče je lastnik hiše. Brata sta se deležu odpovedala. Kakšne so pravice očetovih nečakov, če se hiša po smrti očeta proda?
 

Odgovor:

Kolikor razumemo, je oče polni lastnik nepremičnine. Nepremičnino lahko lastnik (oče ali dedič, ki bo nepremičnino po očetu podedoval) proda. Nečaki nimajo pravice na nepremičnini, razen, če je bil sklenjen dedni dogovor, kjer je bilo dogovorjeno drugače. Niti niso nečaki dediči po vašem očetu.

Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave. Taka odpoved velja tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal, če ni izrecno izjavil, da se odpoveduje samo v svojem imenu.

Izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati. Dedič, ki je dal izjavo, lahko zahteva razveljavitev izjave, če. je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kako kupiti oz. prodati nepremičnino?

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Vprašanje:

Sem lastnik stavbnega zemljišča - hiša. Meji na travnik. Imam predkupno pravico? Nisem kmet. Pod kakšnimi pogoji bi jo lahko kupil?
 

Odgovor:

Pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, če ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače, lahko uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu:

  1. solastnik;
  2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj;
  3. zakupnik zemljišča, ki je naprodaj;
  4. drug kmet;
  5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti;
  6. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo.

Ob enakih pogojih se med kmeti, uvrščenimi na isto mesto v skladu s prejšnjim odstavkom, pravico do nakupa določi po naslednjem vrstnem redu:

  1. kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost;
  2. kmet, ki zemljišče sam obdeluje;
  3. kmet, ki ga določi prodajalec, razen v primeru, ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ki je stvarno premoženje države in mora prodajalec določiti kmeta na podlagi metode javne dražbe.

V smislu Zakona o kmetijskih zemljiščih je kmet fizična oseba:

  • ki je lastnica, zakupnica oziroma drugačna uporabnica kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sama ali s pomočjo drugih, je za to obdelovanje ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka;
  • ki je družinski član osebe iz prejšnje alinee, če opravlja kmetijsko dejavnost na kmetiji kot edino oziroma glavno dejavnost in je za to ustrezno usposobljena. Kmetijska dejavnost se šteje za edino in glavno dejavnost v primerih, določenih v prejšnjem členu;
  • ki je iz kmetijske dejavnosti na kmetiji pridobivala pomemben del dohodka, pa zaradi starosti ali delovne nezmožnosti ne opravlja kmetijske dejavnosti na kmetiji, če poskrbi za obdelavo kmetijskih zemljišč;
  • ki da izjavo na zapisnik pri upravni enoti, da bo sama ali s pomočjo drugih obdelovala kmetijska zemljišča, za katera izkaže, da jih bo pridobila, da bo iz kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih pridobivala pomemben del dohodka in izpolnjuje pogoje glede usposobljenosti iz tretjega odstavka tega člena.

Za kmetijsko dejavnost se šteje vse kmetijske dejavnosti po predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti. Kot pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti se po tem zakonu šteje vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in iz naslova državnih pomoči v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev, ki dosega najmanj 2/3 letne poprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju.

Šteje se, da je kmet ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti, če ima strokovno izobrazbo najmanj IV. stopnje kmetijske smeri ali katerokoli smer izobrazbe najmanj IV. stopnje in opravljen preizkus znanja po veljavnem programu kmetijskih poklicnih ali srednjih šol s področja kmetijske dejavnosti, ki jo opravlja ali jo namerava opravljati ali če pridobi nacionalno poklicno kvalifikacijo za področje kmetijstva v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.

Za samostojnega podjetnika posameznika po tem zakonu se šteje fizična oseba, ki je priglašena oziroma registrirana za kmetijsko dejavnost in ustvari več kot 50% prihodkov iz kmetijske dejavnosti, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in s prihodki iz naslova državnih pomoči, kar je razvidno iz potrjene zadnje bilance stanja in bilance uspeha.

Za kmetijsko organizacijo po tem zakonu se šteje gospodarsko družbo, kmetijsko zadrugo ali drugo pravno osebo, ki je registrirana za kmetijsko dejavnost in ustvari več kot 50% prihodkov iz kmetijske dejavnosti, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in s prihodki iz naslova državnih pomoči, kar je razvidno iz zadnjega revidiranega izkaza prihodkov in odhodkov oziroma izkaza poslovnega izida.

Če nastane dvom, ali je fizična oseba kmet oziroma samostojni podjetnik posameznik oziroma ali je pravna oseba kmetijska organizacija, odloča o tem upravna enota na območju katere leži pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma kmetijska organizacija uporabljajo.

V kolikor niste kmet, niste predkupni upravičenec. Kljub temu pa lahko oddate vlogo za nakup zemljišča in tudi, v kolikor nihče ne bo uveljavljal predkupne pravice, zemljišče kupite.

Več lahko preberete spodaj:

Informiran.si - Kako prodati oz. kupiti kmetijsko zemljišče?

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Pomagali smo že mnogim...:

 


Všečkaj MojMaliPravnik.net na Facebook-u in spremljaj najnovejše objavljene nasvete, ter ugodnosti in popuste za naše Facebook fane...

Všečkaj MojMaliPravnik.net na Facebook-u!