Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Načeloma pomoč odvetnika ni nujna, jo pa seveda lahko poiščete v kolikor smatrate, da jo potrebujete.

Lastnik lahko sam proda le svoj delež, pri čemer ima drugi solastnik predkupno pravico. Solastnika je tako potrebno  obvestiti o nameravani prodaji in pogojih prodaje. 

e-obrazec - Obvestilo solastniku o nameravani prodaji nepremičnine

V kolikor bi želeli, da se proda celotna nepremičnina, pa je potrebno soglasje vseh solastnikov. Ima pa vsak od solastnikov možnost kadarkoli, razen ob nepravem času, predlagati, da o delitvi solastnine odloči sodišče.

Sodišče lahko določi, da se nepremičnina razdeli fizično, lahko določi, izplačilo solastnikov  strani enega solastnika, ali pa določi prodajo nepremičnine na dražbi in delitev kupnine.

Več informacij o tem boste našli na spodnjih povezavah:

Informiran.si - Kako kupiti oz. prodati nepremičnino?

Informiran.si - Kako kupiti oz. prodati kmetijsko zemljišče?

Informiran.si - Na kaj paziti pri najemu oz. oddaji stanovanja?

Informiran.si - Kdo in kdaj potrebuje energetsko izkaznico?

Pravni e-Priročnik - Kako kupiti, prodati, najeti, oddati nepremičnino

Odgovor:

Odgovor je zelo odvisen od tega, državljanka katere države je žena. Ista pravila, kot so za nakup, veljajo tudi darilo.

Omejitve se namreč v veliki meri nanašajo na pridobivanje lastninske pravice na nepremičninah. Tujci lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah v Republiki Sloveniji pod pogoji, ki jih določa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira Državni zbor.

Tujci, ki za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah ne potrebujejo odločbe o ugotovitvi vzajemnosti so:

• državljani in pravne osebe držav članic EU,
• državljani in pravne osebe držav članic OECD,
• državljani in pravne osebe držav članic EFTE in
• osebe s statusom Slovenca brez slovenskega državljanstva.

Tujci, ki za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah potrebujejo pozitivno odločbo o ugotovitvi vzajemnosti so:

• državljani in pravne osebe držav kandidatk za članstvo v EU (Republika Makedonija, Republika Srbija, Črna gora, Republika Albanija).

Tujci, ki lastninske pravice na nepremičninah ne morejo pridobiti oziroma jo lahko pridobijo le na podlagi dedovanja so:

• državljani in pravne osebe iz vseh ostalih držav, ki se ne uvrščajo v nobeno od zgoraj naštetih skupin (Bosna in Hercegovina, Ljudska republika Kitajska, Ruska federacija, Ukrajina, itd.). 

V primeru, da je potrebno ugotoviti vzajemnost, se le-ta se ugotavlja v skladu z Zakonom o ugotavljanju vzajemnosti.

Vzajemnost je podana, če državljan Republike Slovenije ali pravna oseba, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, v državi tujca lahko pridobiva lastninsko pravico na nepremičninah pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah v Republiki Sloveniji tujci.

Razlika je pri dedovanju (vaša žena je vaš dedič). Pri pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini z dedovanjem odločbe o ugotovitvi vzajemnosti ne potrebujejo tuji zakoniti dediči in tuji oporočni dediči, ki bi bili dediči tudi po zakonitem dedovanju.

Odgovor:

Stvarnopravni zakonik (SPZ) v 75. členu določa, da mora lastnik nepremičnine pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo.

Določa tudi, da je brez posebnega pravnega naslova prepovedano kakršnokoli motenje s posebnimi napravami. Zoper soseda lahko v tem primeru vložite tožbo, v kateri lahko zahtevate prepoved teh njegovih dejanj. Poleg tega lahko zahtevate tudi odškodnino za morebitno škodo, ki Vam je iz tega naslova nastala.

Glede motenje posesti. Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoče zahtevati v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo.

e-obrazec - Opozorilo pred tožbo v primeru motenja oziroma odvzema posesti

e-obrazec - Tožba zaradi motenja posesti

Kot določa Zakon o varstvu javnega reda in miru se, kdor na nedovoljen način med 22.00 in 6.00 uro moti mir ali počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne-vzdrževalne posege, kaznuje z globo od 83,46 do 208,65 EUR. Kršitev lahko naznanite policiji.

Za konkreten odgovor pa bi seveda morali vedeti več o konkretni zadevi.

Odgovor:

Določila o nujnih poteh smiselno uporabljajo tudi za priključitev na javna komunalna in druga omrežja, če lastnik nepremičnine, ki to zahteva, izpolnjuje pogoje za priklop.

Pri tem pa je potrebno služnost vpisati na podlagi sklenjene pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti oz. na sodišče podati predlog, da se tovrstna služnost ustanovi in vpiše v zemljiško knjigo. 

e-obrazec -  Pogodba o stvarni služnosti