Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Vprašanje:

Izvedel sem, da so (bile) v stavbi stenice. Prodajalec tega ni omenil. Je to lahko razlog za odpoved pogodbe?
 

Odgovor:

Napaka je stvarna:

  1. če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo ali za promet;
  2. če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana ali bi mu bila morala biti znana;
  3. če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane;
  4. če je prodajalec izročil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila.

Pri tem pa prodajalec ne odgovarja za napake iz 1. in 3. točke, če so bile ob sklenitvi pogodbe kupcu znane ali mu niso mogle ostati neznane. Šteje se, da kupcu niso mogle ostati neznane tiste napake, ki bi jih skrben človek s poprečnim znanjem in izkušenostjo človeka enakega poklica in stroke kot kupec lahko opazil pri običajnem pregledu stvari. Vendar odgovarja prodajalec tudi za napake, ki bi jih bil kupec z lahkoto opazil, če je izjavil, da stvar nima nobenih napak ali da ima določene lastnosti ali odlike.

Kupec je dolžan prejeto stvar na običajen način pregledati ali jo dati v pregled, brž ko je to po normalnem teku stvari mogoče, in o očitnih napakah obvestiti prodajalca v osmih dneh, pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma, sicer izgubi pravico, ki mu gre iz tega naslova. Če je bil pregled opravljen v navzočnosti obeh strank, mora kupec takoj sporočiti prodajalcu svoje pripombe zaradi očitnih napak, sicer izgubi pravico, ki mu gre iz tega naslova.

Kupec mora v obvestilu o napaki stvari natančneje opisati napako in povabiti prodajalca, da stvar pregleda.

e-obrazec - Obvestilo prodajalcu o stvarni napaki na kupljeni stvari

Če je kupec odpravil stvar naprej, ne da bi jo preložil, prodajalcu pa je bila ob sklenitvi pogodbe znana ali bi mu morala biti znana možnost takšne nadaljnje odprave, je pregled mogoče odložiti, dokler stvar ne prispe v novi namembni kraj; kupec mora v tem primeru prodajalca obvestiti o napakah, brž ko je po normalnem teku stvari lahko zvedel zanje od svojih odjemalcev.

Če se potem, ko je kupec prevzel stvar, pokaže, da ima stvar kakšno napako, ki je z običajnim pregledom pri prevzemu ni bilo mogoče opaziti (skrita napaka), mora kupec obvestiti o njej prodajalca v osmih dneh, šteto od dneva, ko je napako opazil, pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma; sicer izgubi to pravico.

Prodajalec ne odgovarja za napake, ki se pokažejo potem, ko mine šest mesecev, odkar je bila stvar izročena, razen če je bil v pogodbi določen daljši rok.

Kupec ne izgubi pravice sklicevati se na kakšno napako niti tedaj, ko ni izpolnil svoje obveznosti, da bi bil stvar nemudoma pregledal, ali obveznost, da bi bil v določenem roku obvestil prodajalca o napaki, in niti tedaj, ko se je napaka pokazala šele po šestih mesecih od izročitve stvari, če je bila prodajalcu napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana.

Pogodbenika lahko omejita ali popolnoma izključita prodajalčevo odgovornost za stvarne napake stvari.

Pogodbeno določilo o omejitvi ali izključitvi odgovornosti za napake stvari pa je nično, če je bila napaka prodajalcu znana, pa o njej ni obvestil kupca, kot tudi tedaj, ko mu je prodajalec to določilo vsilil, ker je izkoristil svoj prevladujoč položaj.

Kupec, ki se je odpovedal pravici odstopiti od pogodbe zaradi napake stvari, obdrži zaradi teh napak druge pravice.

Predvidevamo, da je v vaši pogodbi klavzula "videno-kupljeno". Če stranka pristane na določilo "videno-kupljeno", potem je jamčevanje za stvarne napake zoženo na dejanski stan, ko je napaka skrita, prodajalec pa je zanjo vedel, a jo je kupcu zamolčal.

Za konkretnejši odgovor pa bi bil potreben konkretnejši pregled zadeve.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kako kupiti oz. prodati nepremičnino?

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Vprašanje:

Sem lastnik 66% hiše. Dva lastnika, drugi 34%. Začeli bi z obnovo, vendar drugi lastnik ni za to. Kaj lahko storimo?
 

Odgovor:

Solastniki imajo pravico skupno upravljati stvar v solastnini.

Za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari je potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti. Takšne posle lahko tako opravite sami. Za posle rednega upravljanja se štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena.

Če se v navedenih primerih solastniki ne morejo sporazumeti, posel pa je nujen za redno vzdrževanje stvari, odloči o tem na predlog solastnika sodišče v nepravdnem postopku.

Za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, kot so zlasti razpolaganje s celotno stvarjo, določitev načina rabe in določitev upravitelja stvari, je potrebno soglasje vseh solastnikov.

Če kdo od solastnikov dalj časa ni dosegljiv, lahko ostali solastniki predlagajo, da se mu določi skrbnik za poseben primer.

Sklepi, ki jih sprejmejo solastniki v okviru upravljanja s stvarjo, učinkujejo tudi v korist in v breme pravnih naslednikov posameznega solastnika.

Stroške uporabe, upravljanja in druga bremena, ki se nanašajo na celo stvar, krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev.

Solastnik ima vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen v neprimernem času. V kolikor sporazumna delitev ni mogoča, lahko na sodišče vložite predlog za delitev v nepravdnem postopku.

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Vprašanje:

Po parceli, ki je v naši lasti, ima sosed pravico samo peš poti. Gre lahko po tej poti tudi s samokolnico?
 

Odgovor:

Načeloma bi bilo potrebno za konkretnejši odgovor preveriti vse okoliščine primere, bi pa bilo naše mnenje, da složnost pešpoti obsega tudi možnost hoje s samokolnico.

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Vprašanje:

Sosed je škropil 1m od nas. V navodilih piše: preprečiti zanašanje sredstva na sosednje posevke. Ni zaščitil.
 

Odgovor:

Stvarnopravni zakonik (SPZ) določa, da je lastnik stvari oz. imetnik druge stvarne pravice omejen z enakimi pravicami drugih. Lastnik nepremičnine mora pri uporabi svoje nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo.

V kolikor je to nujno, lastnik nepremičnine, na kateri je nujno treba izvesti dela, ki so potrebna za uporabo in izkoriščanje nepremičnine, lahko začasno uporabi sosednjo nepremičnino zaradi izvedbe del, če teh del ni mogoče izvesti drugače ali jih je mogoče izvesti samo z nesorazmernimi stroški.

Po uporabi mora na sosednji nepremičnini vzpostaviti prejšnje stanje in na zahtevo lastnika nepremičnine, ki jo je začasno uporabil, plačati primerno nadomestilo.

Pred začetkom del je treba ob primernem času in na primeren način obvestiti lastnika ali posestnika tuje nepremičnine.

V kolikor soseda ne uporablja svoje nepremičnine v skladu z določbami Stvarnopravnega zakonika (SPZ), lahko vložite tožbo na pristojno sodišče.

Seveda pa vam je sosed dolžan povrniti morebitno škodo, ki vam je bila povzročena.

Glede na to, da gre za škropljenje, mora sosed pri tem upoštevati Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS-1)  in  Pravilnik o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev.

Za vaš primer je pomemben predvsem 7. člen Pravilnik o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev, ki določa preprečevanje zanašanja FFS (fitofarmacevtskih sredstev).

7. člen
(preprečevanje zanašanja FFS)

(1) Tretiranje s FFS se mora izvajati na način, ki preprečuje zanašanje na sosednje gojene rastline ob upoštevanju vseh dejavnikov, ki vplivajo na zanašanje (npr. vrsta naprav za nanašanje FFS, veter, zračna vlaga).

(2) Uporabnik FFS mora skrbeti, da zaradi uporabe FFS oziroma zaradi zanašanja, spiranja ali odtekanja FFS ne pride v neposreden stik z vodnim telesom površinske in podzemne vode ali zalogami pitne vode in mora pri tretiranju s FFS upoštevati varnostne pasove in omejitve, določene s predpisi, ki urejajo vode.

(3) Uporabnik FFS mora skrbeti, da zaradi uporabe FFS oziroma zaradi zanašanja, spiranja ali odtekanja FFS ne pride v neposreden stik s človekom, objekti za skladiščenje in predelavo rastlin, objekti za rejo in oskrbo živali, čebelnjaki, stanovanjskimi stavbami, vrtci, šolami, otroškimi in športnimi igrišči, zdravstvenimi ustanovami, domovi upokojencev ali drugimi tovrstnimi objekti. Da se prepreči zanašanje, je treba naprave za nanašanje FFS uporabljati v ustrezni oddaljenosti od teh objektov.

(4) Kot ustrezna oddaljenost, ki preprečuje zanašanje FFS iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: varnostni pas), se šteje:
a) pri tretiranju trajnih nasadov in hmeljišč:
- 20 metrov pri uporabi traktorskih pršilnikov in motornih nahrbtnih škropilnic brez dodatne opreme za preprečevanje zanašanja in brez zaščitne rastlinske pregrade ali druge naravne ali izdelane pregrade (v nadaljnjem besedilu: zaščitna pregrada),
- zaščitna pregrada, ki preprečuje zanašanje škropilne brozge in ki mora biti enako visoka ali višja od trajnega nasada ali hmeljišča. Zaščitna pregrada se lahko postavi med robom trajnega nasada ali hmeljišča ter mejo s sosednjimi zemljišči in objekti v odmiku od meje, ki je predpisan s prostorskimi akti lokalnih skupnosti,
- pet metrov pri uporabi traktorskih pršilnikov z dodatno opremo za preprečevanje zanašanja, brez zaščitnih pregrad, ali
- pri uporabi šob za preprečevanje zanašanja, brez zaščitnih pregrad, se v odvisnosti od lastnosti šob glede odstotka zmanjšanja zanašanja 20 metrski varnostni pas zmanjša za ustrezen odstotek (npr. pri uporabi šob s 50 odstotnim zmanjšanjem zanašanja se varnostni pas skrajša z 20 na 10 metrov), vendar ne na manj kot pet metrov;
b) pri tretiranju njivskih posevkov:
- pet metrov pri uporabi traktorskih škropilnic in motornih nahrbtnih škropilnic brez dodatne opreme za preprečevanje zanašanja in brez zaščitnih pregrad,
- zaščitna pregrada, ki preprečuje zanašanje škropilne brozge in ki mora biti najmanj dva metra visoka. Zaščitna pregrada se lahko postavi med robom posevka ter mejo s sosednjimi zemljišči in objekti v odmiku od meje, ki je predpisan s prostorskimi akti lokalnih skupnosti, ali
- pri uporabi šob za preprečevanje zanašanja, brez zaščitnih pregrad, se v odvisnosti od lastnosti šob glede odstotka zmanjšanja zanašanja petmetrski varnostni pas zmanjša za ustrezen odstotek (npr. pri uporabi šob s 50 odstotnim zmanjšanjem zanašanja se varnostni pas skrajša s pet metrov na 2,5 metra), vendar ne na manj kot dva metra.

(5) Če zemljišče, na kateri se tretira s FFS, meji na javno cesto ali javno pot, kjer se v času tretiranja sprehajajo ljudje ali prevažajo čebele, ki so zaradi tega lahko izpostavljene negativnemu vplivu FFS, mora uporabnik FFS tretiranje začasno prekiniti, dokler se ljudje ali čebele ne umaknejo s poti.

(6) Uporabniki FFS, katerih zemljišča mejijo na vrtce, šole, otroška in športna igrišča, zdravstvene ustanove, domove upokojencev ali druge tovrstne objekte, morajo najmanj 24 ur pred uporabo FFS o tem obvestiti lastnika oziroma upravljavca objekta. V obvestilu mora biti navedeno trgovsko ime FFS, mesto, način, datum in predvidena ura tretiranja.

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Vprašanje:

Je potrebno prijaviti osebo za plačilo stroškov v bloku za 15 dni?
 

Odgovor:

Da. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb določa, da se za dejanskega uporabnika posamezne enote šteje oseba, ki enoto uporablja vsaj 15 dni v mesecu.

Lastnik posamezne enote ali najemnik, če gre za najemno posamezno enoto, mora upravniku sporočiti podatke o številu uporabnikov.

Če lastniki ali najemniki upravniku ne sporočijo števila uporabnikov oziroma povečanja števila uporabnikov posamezne enote pravočasno ali mu števila sploh ne sporočijo, upravnik upošteva, kot da to posamezno enoto uporablja dvakrat toliko oseb, kot se šteje za primerno skladno s 14. členom Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, pri čemer se upošteva površina stanovanja brez plačila lastne udeležbe in varščine.

Lastniki ali najemniki morajo vse morebitne spremembe števila uporabnikov sporočiti upravniku najkasnje v roku 15 dni po nastali spremembi. Upravnik upošteva vsako nastalo spremembo pri prvem naslednjem obračunskem obdobju. Za verodostojnost podatka se jamči s podpisom. V primeru spremembe uporabnik priloži tudi ustrezne dokazne listine kot na primer potrdilo o odjavi stalnega bivališča ali spremembi bivališča, dokazilo o daljši odsotnosti zaradi službenih, šolskih ali študijskih obveznosti, zdravljenja, izpisek iz rojstne matične knjige ali druga ustrezna dokazila.

vloga - Prijava števila ali spremembe števila uporabnikov posamezne enote

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Pomagali smo že mnogim...:

 


Všečkaj MojMaliPravnik.net na Facebook-u in spremljaj najnovejše objavljene nasvete, ter ugodnosti in popuste za naše Facebook fane...

Všečkaj MojMaliPravnik.net na Facebook-u!