Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Stvarnopravni zakonik določa, da mora užitkar med trajanjem užitka kot dober gospodar vzdrževati stvar v skladu z njenim gospodarskim namenom. Užitkarja bremenijo vsi stroški rabe kot tudi stvarna bremena in javne dajatve ne glede na korist, ki jo ima od užitka.

Če užitkar ne izpolni katere od obveznosti iz prejšnjega odstavka in je ogrožena substanca stvari, lahko lastnik od užitkarja zahteva primerno zavarovanje. Če mu užitkar tega zavarovanja ne da, lahko lastnik zahteva predčasno prenehanje užitka. V tem primeru ima užitkar pravico do nadomestila za predčasno prenehanje, ki ga sodišče določi, upoštevaje stanje stvari in pričakovano trajanje užitka.

Če je treba zaradi višje sile ali izrabe stvari opraviti popravilo, ki presega okvire vzdrževanja, mora užitkar o tem nemudoma obvestiti lastnika.

Če lastnik na svoje stroške opravi popravilo, mu užitkar dolguje obresti na vrednost opravljenih del, potrebnih za vzpostavitev stanja stvari ob ustanovitvi užitka. Obresti zapadejo v plačilo konec vsakega koledarskega leta, za zadnje leto pa ob prenehanju užitka.

Če lastnik v razumnem roku noče opraviti popravila, ga lahko opravi užitkar na svoje stroške. Povrnitev teh stroškov se lahko zahteva ob prenehanju užitka po pravilih, ki veljajo za dobrovernega posestnika.

Užitkar mora dopustiti lastniku stvari, da med trajanjem užitka na svoje stroške opravi izboljšave stvari. Za čas, ko je zaradi izvedbe del omejena užitkarjeva pravica, mu lastnik dolguje denarno nadomestilo.

Po prenehanju užitka mora posestnik vrniti stvar njenemu lastniku.

Če stvari ni mogoče vrniti v stanju, v kakršnem je bila v trenutku ustanovitve užitka, lahko lastnik zahteva nadomestilo za izgubo zaradi poslabšanja. Užitkar ne odgovarja zaradi poslabšanj, ki so posledica redne uporabe stvari ali višje sile.

Vsi zahtevki za nadomestilo iz razmerja med lastnikom in užitkarjem zastarajo v enem letu od njihovega nastanka.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kako vpisati osebno služnost na nepremičnini?

Odgovor:

Kolikor razumemo, je pralni stroj del najema. 

Glede delitve plačila stroškov, Stanovanjski zakon določa, da mora obratovalne stroške plačevati najemnik, druge pa lastnik stanovanja.

Najemnik stanovanja mora poravnati stroške popravil v stanovanju, ki so posledica nepravilne oziroma malomarne uporabe stanovanja, skladno z določili najemne pogodbe. Najemnik lahko tudi opravi popravila v stanovanju, če je popravilo neodložljivo, da se zavarujejo življenje ali zdravje stanovalcev, ali stanovanje in oprema v njem pred večjo škodo, ter zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi teh popravil.

Načeloma je najemnik dolžan poplačati tekoče obratovalne in nekatere vzdrževalne stroške, lastnik pa investicijske stroške. 

Nekoliko bolj podrobno to področje ureja Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj.

V tem konkretnem primeru bi bil najemnik dolžan plačati popravilo, če je šlo za nepravilno oz. malomarno uporabo oz. če gre za vzdrževalni strošek, denimo menjava tesnila ipd. V kolikor gre za večji "investiciski strošek", pa popravilo bremeni lastnika.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Na kaj paziti pri najemu oz. oddaji stanovanja?

Pravni e-Priročnik - Kako kupiti, prodati, najeti, oddati nepremičnino

Odgovor:

Stanovanjski zakon določa, da mora obratovalne stroške plačevati najemnik, druge pa lastnik stanovanja. Med te stroške, ki jih je dolžan poravnati, kot etažni lastnik, ki je upravičen do izplačila v primeru škode, spadajo tudi stroški zavarovanja. 

Najemnik stanovanja mora poravnati stroške popravil v stanovanju, ki so posledica nepravilne oziroma malomarne uporabe stanovanja, skladno z določili najemne pogodbe. Najemnik lahko tudi opravi popravila v stanovanju, če je popravilo neodložljivo, da se zavarujejo življenje ali zdravje stanovalcev, ali stanovanje in oprema v njem pred večjo škodo, ter zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi teh popravil.

Načeloma je najemnik dolžan poplačati tekoče obratovalne in nekatere vzdrževalne stroške, lastnik pa investicijske stroške. 

Nekoliko bolj podrobno to področje ureja Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj.

V primeru neprofitnega stanovanja 118. člen Stanovanjskega zakona določa, da neprofitna najemnina pokriva stroške za vzdrževanje stanovanja in skupnih delov, stroške za opravljanje upravniških storitev, amortizacijo v življenjski dobi 60 let, stroške financiranja sredstev, vloženih v stanovanje in pripadajoče skupne dele ter zemljišče stanovanjske stavbe. Stroški vzdrževanja so materialna vlaganja, ki jih mora zagotavljati lastnik in so potrebna, da se ohranja nespremenjena uporabna vrednost stanovanja oziroma stanovanjske stavbe vso dobo trajanja in vsi sprotni ukrepi, potrebni zaradi preprečitve prezgodnje obrabe posameznega elementa stanovanja oziroma stanovanjske stavbe. Med stroške vzdrževanja so vključeni tudi stroški za zavarovanje skupnih delov stanovanjske stavbe. Stroški vzdrževanja ter zavarovanja smejo znašati največ 1,11% od vrednosti, če je stanovanje mlajše od 60 let oziroma 1,81% od vrednosti stanovanja, če je stanovanje starejše od 60 let.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Na kaj paziti pri najemu oz. oddaji stanovanja?

Pravni e-Priročnik - Kako kupiti, prodati, najeti, oddati nepremičnino

Odgovor:

Ne. Že podanega soglasja ne morete umakniti.

Lahko pa, v kolikor vas nameščena klimatska naprava moti, vložite tožbo zaradi motenja posesti.

e-obrazec - Opozorilo pred tožbo v primeru motenja oziroma odvzema posesti

e-obrazec - Tožba zaradi motenja posesti

Sodno varstvo morate zahtevati v zakonsko določenem roku, to je v 30 dneh od dneva, ko ste izvedeli za nastalo motenje in storilca, najpozneje pa v 1 letu, ko je motenje nastalo.