Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Sosed lahko koristi gozd, ki je odmerjen na njegovo parcelo. V kolikor bi koristil vaš gozd, lahko uveljavljate motenje posesti.

Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoče zahtevati v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo.

e-obrazec - Opozorilo pred tožbo v primeru motenja oziroma odvzema posesti

e-obrazec - Tožba zaradi motenja posesti

Odgovor:

Stvarnopravni zakonik določa, da ima solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov.

Za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari je potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti. V primeru, da se solastniki ne morejo sporazumeti, posel pa je nujen za redno vzdrževanje stvari, odloči o tem na predlog solastnika sodišče v nepravdnem postopku.

Za posle rednega upravljanja se štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena.

Za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, kot so zlasti razpolaganje s celotno stvarjo, določitev načina rabe in določitev upravitelja stvari, je potrebno soglasje vseh solastnikov.

Za konkretnejši odgovor bi morali vedeti več o vaši konkretni zadevi, bi pa po našem mnenju za postavitev tovrstne hiše potrebovali soglasje solastnika.

Odgovor:

Po določilih Stvarnopravnega zakonika ima solastnik pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov. 

Hišo imate tako pravico uporabljati do 1/6. V kolikor sporazumna so-uporaba ni mogoča, lahko na sodišče vložite predlog za delitev solastnine. Sodišče lahko določi, da se nepremičnina razdeli fizično, lahko določi, izplačilo strani enega solastnika, ali pa določi prodajo nepremičnine na dražbi in delitev kupnine.

Odgovor:

Tujci lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah v Republiki Sloveniji pod pogoji, ki jih določa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira Državni zbor.

Tujci, ki za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah ne potrebujejo odločbe o ugotovitvi vzajemnosti so:

• državljani in pravne osebe držav članic EU,
• državljani in pravne osebe držav članic OECD,
• državljani in pravne osebe držav članic EFTE in
• osebe s statusom Slovenca brez slovenskega državljanstva.

Tujci, ki za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah potrebujejo pozitivno odločbo o ugotovitvi vzajemnosti so:

• državljani in pravne osebe držav kandidatk za članstvo v EU (Republika Makedonija, Republika Srbija, Črna gora, Republika Albanija).

Tujci, ki lastninske pravice na nepremičninah ne morejo pridobiti oziroma jo lahko pridobijo le na podlagi dedovanja so:

• državljani in pravne osebe iz vseh ostalih držav, ki se ne uvrščajo v nobeno od zgoraj naštetih skupin (Bosna in Hercegovina, Ljudska republika Kitajska, Ruska federacija, Ukrajina, itd.). 

V primeru, da je potrebno ugotoviti vzajemnost, se le-ta se ugotavlja v skladu z Zakonom o ugotavljanju vzajemnosti.

Vzajemnost je podana, če državljan Republike Slovenije ali pravna oseba, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, v državi tujca lahko pridobiva lastninsko pravico na nepremičninah pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah v Republiki Sloveniji tujci.

V kolikor pridobitev lastninske pravice za tujca ni mogoča, pa je mogoče, da tujec v Sloveniji ustanovi podjetje, d.o.o., ki pa je lahko lastnik nepremičnine. Tujec tako ne pridobi lastninske pravice neposredno, ampak jo pridobi pravna oseba, d.o.o., katerega lastnik je.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kako kupiti oz. prodati nepremičnino?

Informiran.si - Kje dobiti izpisek iz zemljiške knjige (zemljiškoknjižni izpisek)?

Informiran.si - Kakšen je postopek vpisa v zemljiško knjigo?