Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb določa, da se, kadar so v posameznih enotah vgrajene merilne naprave, ki omogočajo individualni odjem in obračun dobav ter storitev, obratovalni stroški delijo po dejanski porabi.

Kadar naprave v stavbi ne omogočajo individualnega odjema in obračuna dobav ter storitev za njene posamezne enote, se obratovalni stroški, ki nastajajo na njenih skupnih delih in po posameznih enotah, delijo bodisi glede na površino posamezne enote, bodisi glede na število posameznih enot ali pa glede na število uporabnikov posamezne enote.

Kadar naprave v stanovanjsko-poslovnih stavbah ne omogočajo individualnega odjema, se obratovalni stroški najprej razdelijo glede na razmerje med stanovanjskimi in poslovnimi enotami po ogrevani površini, v nadaljevanju pa se delijo po merilih iz tega pravilnika.

Porabe vode in kanalščina se, če ni individualnih merilnih naprav, deli glede na število uporabnikov posamezne enote.

Če imajo v stavbi vgrajene individualne merilne naprave le nekatere enote, uporabniki plačajo porabo vode po dejansko izkazani porabi na njihovih merilnih napravah, kar lastniki za vsako obračunsko obdobje sporočijo upravniku. Razliko porabe vode med glavno merilno napravo in porabo vode, ki jo plačajo uporabniki posameznih enot z individualnimi merilnimi napravami, poravnajo vsi preostali uporabniki po številu uporabnikov posameznih enot. Če se voda uporalja tudi za skupne potrebe in ni posebej merjena, se izkazana poraba vode na individualni merilni napravi poveča za 3 %.

Če za posamezni mesec ni mogoče odčitati porabe vode za posamezno enoto zaradi objektivnih okoliščin, se za ta mesec strošek porabe vode za to posamezno enoto obračuna v višini porabe zadnjega meseca. Za objektivne okoliščine se štejejo okvara, odsotnost lastnika ali uporabnika stanovanja, nezmožnost odčitavanja merilne naprave in podobno.

Odgovor:

Kot določa Stanovanjski zakon mora obratovalne stroške plačevati najemnik, druge pa lastnik stanovanja. Med te stroške, ki jih je dolžan poravnati, kot etažni lastnik, ki je upravičen do izplačila v primeru škode, spadajo tudi stroški zavarovanja. 

Najemnik stanovanja mora poravnati stroške popravil v stanovanju, ki so posledica nepravilne oziroma malomarne uporabe stanovanja, skladno z določili najemne pogodbe. Najemnik lahko tudi opravi popravila v stanovanju, če je popravilo neodložljivo, da se zavarujejo življenje ali zdravje stanovalcev, ali stanovanje in oprema v njem pred večjo škodo, ter zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi teh popravil.

Načeloma je najemnik dolžan poplačati tekoče obratovalne in nekatere vzdrževalne stroške, lastnik pa investicijske stroške. 

Nekoliko bolj podrobno to področje ureja Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj.

V primeru neprofitnega stanovanja 118. člen Stanovanjskega zakona določa, da neprofitna najemnina pokriva stroške za vzdrževanje stanovanja in skupnih delov, stroške za opravljanje upravniških storitev, amortizacijo v življenjski dobi 60 let, stroške financiranja sredstev, vloženih v stanovanje in pripadajoče skupne dele ter zemljišče stanovanjske stavbe. Stroški vzdrževanja so materialna vlaganja, ki jih mora zagotavljati lastnik in so potrebna, da se ohranja nespremenjena uporabna vrednost stanovanja oziroma stanovanjske stavbe vso dobo trajanja in vsi sprotni ukrepi, potrebni zaradi preprečitve prezgodnje obrabe posameznega elementa stanovanja oziroma stanovanjske stavbe. Med stroške vzdrževanja so vključeni tudi stroški za zavarovanje skupnih delov stanovanjske stavbe. Stroški vzdrževanja ter zavarovanja smejo znašati največ 1,11% od vrednosti, če je stanovanje mlajše od 60 let oziroma 1,81% od vrednosti stanovanja, če je stanovanje starejše od 60 let.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Na kaj paziti pri najemu oz. oddaji stanovanja?

Pravni e-Priročnik - Kako kupiti, prodati, najeti, oddati nepremičnino

Odgovor:

Načeloma bi bil odgovor ne. Tudi v kolikor služnost ni vpisana v zemljiško kjigo in v kolikor služnost ni nastala na podlagi priposestvovanja, lahko sosed predlaga ustanovitev nujne poti.

e-obrazec - Predlog za ustanovitev nujne poti oziroma za razširitev nujne poti

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kdaj se šteje, da je pot po sosedovi parceli priposestvovana?

Odgovor:

Da, v kolikor je tako opredeljeno v sklenjeni najemni pogodbi.

Več informacij o tem boste našli spodaj:

Informiran.si - Na kaj paziti pri najemu oz. oddaji stanovanja?

Informiran.si - Izognite se pogostim težavam študentskega najema sobe pri zasebnikih

Informiran.si - Kdaj lahko lastnik odpove najem najemniku, ki krši najemno pogodbo?

Informiran.si - Redna odpoved najemnega razmerja za stanovanje