Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Stvarnopravni zakonik (SPZ), morajo sosedi zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepremičnin, lastniki teh nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode.

Pravice, ki omejujejo lastninsko pravico lastnika sosednje ali prostorsko povezane nepremičnine (sosednje nepremičnine), se morajo izvrševati pošteno v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine.

Lastnik nepremičnine mora pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo (prepovedana imisija).

Lastnik nepremičnine, na kateri je nujno treba izvesti dela, ki so potrebna za uporabo in izkoriščanje nepremičnine, lahko začasno uporabi sosednjo nepremičnino zaradi izvedbe del, če teh del ni mogoče izvesti drugače ali jih je mogoče izvesti samo z nesorazmernimi stroški.

Po uporabi mora na sosednji nepremičnini vzpostaviti prejšnje stanje. Na zahtevo lastnika nepremičnine, ki jo je začasno uporabil, mora plačati primerno nadomestilo. Pred začetkom del je treba ob primernem času in na primeren način obvestiti lastnika ali posestnika tuje nepremičnine.

Določa tudi, da mora lastnik nepremičnine storiti vse potrebno, da meteorne padavine z njegove zgradbe ne odtekajo oziroma ne padajo na tujo nepremičnino.

Odgovor:

Ne. Vsak od solastnikov lahko, če želi, proda svoj solastniški delež, v kolikor to želi.

Pred prodajo mora svoj delež ponuditi ostalim solastnikom, ki imajo predkupno pravico. V kolikor solastnik ne želi kupiti deleža, ga lahko proda tretjim osebam pod istimi ali slabšimi pogoji.

e-obrazec - Obvestilo solastniku o nameravani prodaji nepremičnine

e-obrazec - Prodajna pogodba za nepremičnino

Sodišče lahko odloči o razdelitvi solastnine v naravi, če je to možno (denimo ustanovitev etažne lastnine v enostanovanjski hiši). Če to ni možno, lahko odloči, da kateri od lastnikov ostale lastnike izplača ali pa da se nepremičnina proda kot celota in se kupnina razdeli med solastnike.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kako kupiti oz. prodati nepremičnino?

Odgovor:

Vsak od solastnikov ima pravico do uporabe nepremičnine, skladno za s svojim lastniškim deležem. Tako ima tudi bodoči solastnik pravico do uporabe svoje 1/8 nepremičnine.

Prav tako lahko kadarkoli, razen ob neprimernem času, solastnik na sodišču sproži postopek delitve solastnine. 

Sodišče lahko odloči o razdelitvi solastnine v naravi, če je to možno (denimo ustanovitev etažne lastnine v enostanovanjski hiši). Če to ni možno, lahko odloči, da kateri od lastnikov ostale lastnike izplača ali pa da se nepremičnina proda kot celota in se kupnina razdeli med solastnike.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kako kupiti oz. prodati nepremičnino?

Odgovor:

Za konkreten odgovor bi potrebovali več informacij, vendar je načeloma odgovor na vprašanje da.

Po določilih Stanovanjskaga zakonika lahko lastnik lahko odpove najemno pogodbo iz krivdnega razloga, če najemnik ne plača najemnine ali stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, v roku, ki ga določa najemna pogodba, če rok ni določen pa v 60 dneh od prejema računa.

Lastnik mora najemnika prej pisno opozoriti. Opomin mora vsebovati kršitev in način odprave odpovednega razloga ter primeren rok za odpravo odpovednega razloga. Rok za odpravo odpovednega razloga ne sme biti krajši od 15 dni.

Za isto kršitev, ki predstavlja odpovedni razlog, opomni lastnik najemnika samo enkrat, razen če je med dvema zaporednima kršitvama preteklo več kot eno leto.

V kolikor najemnik kršitev ne odpravi, lahko najemodajalec najemno pogodbo odpove in nadaljuje z usretnimi postopki za izselitev.

V kolikor ste najemnica neprofitnega stanovanja, so pomembne tudi določbe 104. člena Stanovanjskaga zakonika.

Najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, če zaradi izjemnih okoliščin, v katerih se je znašel sam in osebe, ki poleg njega uporabljajo stanovanje in katerih ni mogel predvideti oziroma nanje ni mogel in ne more vplivati (smrt v družini, izguba zaposlitve, težja bolezen, elementarne nesreče in podobno), ni zmogel poravnati najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine v celoti ter je najkasneje v 30 dneh po nastanku okoliščin sprožil postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja in v tem roku o tem obvestil lastnika stanovanja.

Če najemnik iz utemeljenih razlogov v roku iz prejšnjega odstavka ni mogel obvestiti lastnika o nastanku okoliščin iz prejšnjega odstavka, mora to storiti najkasneje v 30 dneh po prenehanju teh razlogov.

Občinski organ, pristojen za stanovanjske zadeve, lahko takšnemu najemniku, ki ni upravičen do subvencionirane najemnine, ali ki kljub subvenciji ni zmožen poravnati najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, zaradi izjemnih okoliščin začasno odobri izredno pomoč pri uporabi stanovanja.

V primeru okoliščin, ki kažejo na dolgotrajno nezmožnost plačevanja najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, lahko občina preseli najemnika tudi v drugo primerno neprofitno stanovanje glede na spremenjene okoliščine ali v drugo neprofitno stanovanje, ki je lahko po površini tudi manjše od primernega stanovanja, ali pa v stanovanjsko stavbo, namenjeno začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb.