Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Vprašanje:

Lahko kot lastnica stanovanja podelim osebno služnost odrasli hčeri, ki je v istem stanovanju? Se davek zmanjša?
 

Odgovor:

Predvidevamo, da ste lastnica celotnega stanovanja.

Če imate na naslovu stanovanja prijavljeno stalno prebivališče, potem osebna služnost ni potrebna.

V tem primeru bo namreč stanovanje obdavčeno kot rezidenčna nepremičnina in bo obdavčeno po 0,15% stopnji.

Če na naslovu stanovanja nimate prijavljenega stalnega prebivališča (ima pa ga hčerka), lahko hčerki podelite osebno služnost in se tako izognete 0,5% davčni stopnji.

Kako to storite, lahko preberete tu: Osebna služnost - Kako vpisati osebno služnost na nepremičnini?

V primeru osebne služnosti bo namreč zavezanka za odmero davka postala hčerka (kot imetnica osebne služnosti). Če ima na stanovanju prijavljeno stalno prebivališče, se bo stanovanje namreč štelo za rezidenčno nepremičnino, obdačeno po 0,15% stopnji.

Če pa na naslovu stanovanja hčerka nima prijavljenega stalnega prebivaišča, pa bo tudi v primeru osebne služnosti, davčna stopnja 0,5%.

 

Več informacij najdete v spodnjih člankih:

Informiran.si - Davek na nepremičnine - Kakšna bo obdavčitev Vaših nepremičnin?

Informiran.si - Osebna služnost - Kako vpisati osebno služnost na nepremičnini?

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Vprašanje:

Mami bi rad vpisal služnost na moji nepremičnini, ali pa jo vpisal kot solastnico na moji nepremičnini.
 

Odgovor:

Predvidevamo, da ste trenutno lastnik celotne nepremičnine.

Če boste želeli materi vpisati služnost, morate z njo skleniti pogodbo o ustanovitvi osebne služnosti, ter jo vpisati v zemljišo knjigo.

Kako to storite, lahko preberete tu: Osebna služnost - Kako vpisati osebno služnost na nepremičnini? 

 

Če jo želite vpisati kot solastnico, ji lahko del nepremičnine podarite.

Kako to storite, lahko preberete tu: Darilna pogodba - Kako podariti avtomobil ali hišo...? 

 

Pri tem Vas moramo opozoriti, ga bi morala mati v tem primeru plačati precej visok davek na dediščine in darila, ki je odvisen od vrednosti podarjenega dela nepremičnine.

 

Druga možnost je (glede na to, da je mati del nepremičnine financirala), da ji del nepremičnine prodate, ter kot kupnino upoštevate njen prejšnji finančni vložek. V tem primeru plačate precej nižji davek na promet z nepremičninamu (ter eventuelno tudi davek na kapitalski dobiček).

Kako to storite, lahko preberete tu: Kako kupiti oz. prodati nepremičnino?

 

Več informacij najdete v spodnjih člankih:

Informiran.si - Kakšen je davek če nekaj dobimo oz. podedujemo?

Informiran.si - Davek na nepremičnine - Kakšna bo obdavčitev Vaših nepremičnin?

Informiran.si - Osebna služnost - Kako vpisati osebno služnost na nepremičnini?

Informiran.si - Darilna pogodba - Kako podariti avtomobil ali hišo...?

Informiran.si - Kako kupiti oz. prodati nepremičnino?

 

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Vprašanje:

Jaz in mama sva solastnici hiše. Lahko materi podelim osebno služnost na moji polovici?


Odgovor:

Osebno služnost lahko podelite tudi solastniku, na svojem delu.

Ker pa predvidevamo, da jo želite podeliti zaradi odmere davka na nepremičnine, moramo opozoriti, da takšna služnost na odmero davka ne bo vplivala.

Zakon o davku na nepremičnine namreč določa, da je zavezanec za plačilo davka imetnik osebne služnosti, le, če je osebna služnost podeljena na celotni nepremičnini.

V Vašem primeru bi bila osebna služnost podeljena le na 1/2. Na 1/2, ki je v lasti matere, osebne služnosti materi ne morete podeliti, prav tako pa si je ne more podeliti sama.

To pomeni, da osebna služnost ni podeljena na celotni nepremičnini, ter da ne bo vplivala na odmero davka na nepremičnine.

4. člen

(davčni zavezanec)

(1) Davčni zavezanec ali davčna zavezanka (v nadaljnjem besedilu: davčni zavezanec) je fizična ali pravna oseba, ki je na dan 1. januarja leta, za katero se odmerja davek, evidentirana v registru nepremičnin kot lastnik nepremičnine.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je davčni zavezanec fizična ali pravna oseba, ki je v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, pridobila nepremičnino s pravnim poslom, na podlagi katerega je pridobila pravico, da se vpiše v zemljiško knjigo (v nadaljnjem besedilu: pridobitelj), prenos lastništva pa še ni izveden, če se prenos lastništva nepremičnine dokaže s pravno listino, ki nedvoumno izkazuje pravico pridobitelja do pridobitve lastninske pravice na nepremičnini.

(3) V primeru solastnine ali skupne lastnine na nepremičnini je davčni zavezanec vsak solastnik ali skupni lastnik sorazmerno s svojim lastniškim deležem. Če solastniški deleži v registru nepremičnin enemu ali več solastnikom niso določeni, se za potrebe tega zakona šteje, da so enaki. Če je vsota solastniških deležev vseh solastnikov manjša oziroma večja od 100 %, se za potrebe tega zakona manjkajoči oziroma presežni del razdeli med solastnike glede na njim pripadajoče deleže in na ta način izračunane deleže manjkajočega oziroma presežnega dela prišteje oziroma odšteje od deležev posameznih solastnikov tako, da je na novo izračunana vsota solastniških deležev enaka 100 %.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena je za nepremičnino v lasti Republike Slovenije ali občine, ki ji je v registru nepremičnin določen upravljavec, davčni zavezanec upravljavec nepremičnine, ki je na dan 1. januarja leta, za katero se odmerja davek, evidentiran v registru nepremičnin.

(5) Davčni zavezanec za nepremičnine ali dele nepremičnin, ki so v skladu s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin namenjene opravljanju dejavnosti proizvodnje električne energije (nepremičnine, vrednotene z modelom vrednotenja PNE), izkoriščanju mineralnih surovin (nepremičnine, vrednotene z modelom vrednotenja PNM), opravljanju pristaniške dejavnosti (nepremičnine, vrednotene z modelom vrednotenja PNP), dejavnosti bencinskih servisov (nepremičnine, vrednotene z modelom vrednotenja PNB) in letališke dejavnosti (nepremičnine, ki se kot take označijo v registru nepremičnin) je oseba, ki nepremičnino ali njen del uporablja v okviru svoje dejavnosti.

(6) V primeru, ko nepremičnina v lasti Republike Slovenije ali občine nima določenega upravljavca v skladu s četrtim odstavkom tega člena ali davčni zavezanec ni določen v skladu s prejšnjim odstavkom, je davčni zavezanec država ali občina.

(7) Za nepremičnine, ki so v solastnini oziroma skupni lastnini članov agrarne skupnosti, je v primeru, ko predsednik agrarne skupnosti to sporoči upravni enoti, davčni zavezanec agrarna skupnost.

(8) Ne glede na prvi odstavek tega člena je davčni zavezanec:

– za nepremičnine v finančnem najemu fizična ali pravna oseba, ki je na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, v evidenci trga nepremičnin evidentirana kot lizingojemalec,

– za nepremičnine, na katerih je v zemljiško knjigo, skladno z določbami zakona, ki ureja stvarnopravna razmerja, vpisana osebna služnost na celotni nepremičnini, fizična ali pravna oseba, imetnik osebne služnosti,

– za denacionalizirane stanovanjske nepremičnine, oddane v neprofitni najem najemnikom – prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice na podlagi upravne ali sodne odločbe, fizična ali pravna oseba, ki je v evidenci trga nepremičnin na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, evidentirana kot najemnik.

(9) Davčni zavezanci morajo na način, kot je določen s predpisi o evidentiranju nepremičnin, v registru nepremičnin zagotavljati popolne in pravilne podatke o lastniku, uporabniku, najemniku in upravljavcu nepremičnine, podatke o legi in obliki, površini, dejanski rabi ter o drugih podatkih o nepremičninah, ki se zagotavljajo z vprašalnikom registra nepremičnin.

 

Več informacij o tem boste našli na spodnji povezavi:

Informiran.si - Davek na nepremičnine - Kakšna bo obdavčitev Vaših nepremičnin?

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Vprašanje:

Ženi bi rad prepisal polovico parcele. Prosim za nasvet kaj je najcenejše (pogodba, vpis v ZK, davek, ...).
 

Odgovor:

Ženi lahko svojo poovico parcele podarite ( z darilno pogodbo), ali pa skleneta sporazum, v katerem razdelita svoje premoženje.

Ker gre za pravni posel med zakoncema, mora dokumente v obeh primerih sestaviti notar, v obliki notarskega zapisa (seznam notarjev).

Ker gre za 1. dedni red, davka v tem primeru ni.

Notar lahko poskrbi tudi za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo. Ceno teh storitev lahko preverite pri posameznemu notarju.

Če žena poda vpis v zemljiško knjigo sama (pri čemer je vseeno potrebna overitev pogodbe), plača zapisnik na sodišču, ki znaša 1/2 sodne takse.

Sodna taksa se plača v vsakem primeru, odvisna pa je od vrednosti nepremičnine (Sodne takse za vpis v zemljiško knjigo)

Več informacij najdete v spodnjih člankih:

Informiran.si - Darilna pogodba - Kako podariti avtomobil ali hišo...?

Informiran.si - Kakšen je davek če nekaj dobimo oz. podedujemo?

Informiran.si - Kako poteka vpis v zemljiško knjigo po 1.5.2011?

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Vprašanje:

Kako se v pogodbi o služnost stanovanja določi, da se služnostna pravica prekine, če se upravičenec izseli?


Odgovor:

V samo pogodbo (e-obrazec za izdelavo pogodbe) lahko vpišete določilo, da je imetnik služnosti v primeru izselitve, dolžan lastniku nepremičnine dovoliti izbris osebne služnosti iz zemljiške knjige.

Če takšnega dovolila imetnik služnosti ne bo izdal, lahko lastnik vloži tožbo na pristojno sodišče.

Je pa to nemogoče vpisati v zemljiško knjigo. Služnost traja do smrti imetnika pravice, dokler imetnik ne dovoli, da se služnost izbriše, oz. po poteku obdobja, za ketero se sklene (denimo na 5 let od vpisa v zemljiško knjigo).

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Pomagali smo že mnogim...:

 


Všečkaj MojMaliPravnik.net na Facebook-u in spremljaj najnovejše objavljene nasvete, ter ugodnosti in popuste za naše Facebook fane...

Všečkaj MojMaliPravnik.net na Facebook-u!