Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Kolikor razumemo, ge na omenjeni terasi za solastnino.

V primeru solastnine ima vsak od solastnikov pravico souporabe te nepremičnine, skladno s svojim lastniškim deležem. Pri tem ni določeno, kateri del te solastnine, pripada konkretnemu solastniku.

Brez soglasja solastnika, enostransko, zato ne morete pregraditi terase, saj ste s sosedom skupaj solastniki celotne terase. 

Odgovor:

Solastniki imajo pravico skupno upravljati stvar v solastnini. Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov.

V kolikor souporaba splastnine, ali sporazumen dogovor, denimo o delitvi solastnine ni možen, lahko zahteva delitev stvari, razen v neprimernem času, v nepravdnem postopku.

Sodišče lahko odloči o razdelitvi solastnine v naravi, če to ni možno pa lahko sodišče odloči o prodaji in razdelitvi kupnine oz. da nepremičnina v celoti pripade enemu solastniku, ki drugega solastnika izplača.

Odgovor:

kolikor razumemo, bi želeli možu podariti svoj lastniški delež na nepremičnini.

V primeru darila, se obračuna davek na dediščine in darila. Mož pa je, kot dedič I. dednega reda, opravičen plačila tega davka.

Omeniti je potrebno še, da mora biti darilna pogodba, ker gre za darilo med zakoncema, sestavljena v obliki notarskega zapisa.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kakšen je davek če nekaj dobimo oz. podedujemo?

Informiran.si - Kaj morate vedeti o darilni pogodbi

Informiran.si - Darilna pogodba - Kako podariti avtomobil ali hišo...?

Odgovor:

Predkupni upravičenci pri nakupu kmetijskega zemljiška so po Zakonu o kmetijskih zemljiščih v naslednjem vrstnem redu:

1. solastnik;
2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj;
3. zakupnik zemljišča, ki je naprodaj;
4. drug kmet;
5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti;
6. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo.

Ob enakih pogojih se med kmeti, uvrščenimi na isto mesto v skladu s prejšnjim odstavkom, pravico do nakupa določi po naslednjem vrstnem redu:

1. kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost;
2. kmet, ki zemljišče sam obdeluje;
3. kmet, ki ga določi prodajalec, razen v primeru, ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ki je stvarno premoženje države in mora prodajalec določiti kmeta na podlagi metode javne dražbe.

Ti predkupni upravičenci veljajo, če ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače.

Pri prodaji gozda imajo po 47. členu Zakona o gozdovih  predkupno pravico:

1. Republika Slovenija (za varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom);
2. Lokalna skupnost, na območju katere ležijo gozdovi, ki se prodajajo (za gozdove s posebnim namenom);
3. Republika Slovenija oz. pravna oseba, ki gospodari z gozdovi v lasti republike Slovenije (pri nakupu gozdov v kompleksu, večjem od 30 hektarjev);
4. lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja;
5. lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja.

Po tem zakonu je gozd:

• zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja, ki lahko doseže višino najmanj 5 metrov in ima površino najmanj 0,25 hektarja;
• zemljišče v zaraščanju na površini najmanj 0,25 hektarja, ki se zadnjih 20 let ni uporabljalo v kmetijske namene in na katerem lahko gozdno drevje doseže višino najmanj 5 metrov ter je pokrovnost gozdnega drevja dosegla 75 odstotkov;
• obrečni in protivetrni pasovi, širši od ene drevesne višine odraslega drevja, na površini najmanj 0,25 hektarja.

Druga gozdna zemljišča so zemljišča, porasla z gozdnim drevjem ali drugim gozdnim rastjem, na površini najmanj 0,25 hektarja, ki niso gozd in se zadnjih 20 let niso uporabljala v kmetijske namene. Med druga gozdna zemljišča se uvrščajo tudi obore v gozdovih za rejo divjadi in zemljišča pod daljnovodi v gozdu na površini najmanj 0,25 hektarja.

Gozdna infrastruktura, ki ni odmerjena v samostojno parcelo, je sestavni del gozda.

Gozd oziroma drugo gozdno zemljišče po tem zakonu niso posamično gozdno drevje, skupine gozdnega drevja na površini do 0,25 hektarja, drevoredi, parki in plantaže gozdnega drevja.

Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za posamično gozdno drevje in skupine gozdnega drevja, ki rastejo zunaj gozda, kadar je to s tem zakonom posebej določeno.

V kolikor zemljišče spada po navedenih kriterijih za gozd, se predkupni upravičenec določi glede na določila Zakona o gozdovih.

Več lahko preberete spodaj:

Informiran.si - Kako prodati oz. kupiti kmetijsko zemljišče?