Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Kot določa 275. člen Obligacijskega zakonika, če izpolni obveznost kdo, ki ima pri tem kakšen pravni interes, preide nanj ob izpolnitvi po samem zakonu upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami.

Hipotekarni dolžnik, ki je plačal dolg, ker bi bilo sicer z izvršbo poseženo na njegovo nepremičnino, ima regresni zahtevek proti glavnemu dolžniku na podlagi pravila o zakoniti subrogaciji. 

Odgovor:

Po določilih 427. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, se pravna oseba se izbriše iz sodnega registra brez likvidacije:

1. če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti ali
2. če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, ali
3. če obstajajo drugi pogoji, ki jih zakon določa kot razlog za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije.

Velja, da je družba prenehala poslovati,  če v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila svojega letnega poročila agenciji zaradi objave po prvem ali drugem odstavku 58. člena ZGD-1 ali podatkov iz letnega poročila za namene iz prvega odstavka 59. člena ZGD-1,
Velja, da družba ne posluje na poslovnem naslovu, če je kot njen poslovni naslov v sodni register vpisan naslov:

• na katerem ne sprejema uradnih poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznana,
• na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, ali
• ki ne obstaja.

Pri razlogih, ki jih navajate, gre tako za izbris iz sodnega registra brez likvidacije.

Izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe:

1. zahtevati plačilo njegove terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti (8. člen ZGD-1),
2. zahtevati povrnitev škode od članov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane pravne osebe.

Odgovor:

374. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) določa da se premoženja, ki sestavlja stečajno maso, ni mogoče unovčiti ali bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški, le-to premoženje razdeli:

1. če premoženje spada v splošno stečajno maso:
   • v primeru iz drugega odstavka 373. člena tega zakona: družbenikom v sorazmerju z njihovimi deleži,
   • v drugih primerih: upnikom v sorazmerju z njihovimi deleži iz tretjega odstavka 359. člena tega zakona, če privolijo, da ga prevzamejo,
2. če premoženje spada v posamezno posebno stečajno maso in je predmet samo ene ločitvene pravice: ločitvenemu upniku, če privoli, da prevzame to premoženje,
3. če premoženje spada v posamezno posebno stečajno maso in je predmet več kot ene ločitvene pravice:
   • tistemu ločitvenemu upniku, ki privoli, da ga prevzame,
   • če v prevzem premoženja privoli več ločitvenih upnikov, pa tistemu med njimi, ki ima ločitveno pravico najzgodnejšega vrstnega reda.

Če upniki ali družbeniki ne privolijo v prevzem premoženja iz prvega odstavka tega člena, se premoženje glede na vrsto prenese:

1. nepremičnina, ki ne leži na območju Republike Slovenije, onesnažena nepremičnina ali odpadki, če stečajna masa ne zadošča za kritje stroškov ekološke sanacije, na Republiko Slovenijo,
2. druga nepremičnina na lokalno skupnost, na območju katere je ta nepremičnina,
3. drugo premoženje, razen nepremičnin ali denarnega dobroimetja, na Republiko Slovenijo, če privoli, da ga prevzame.

Če niti Republika Slovenija niti dobrodelna organizacija ne prevzame premoženja:

1. terjatve in druge premoženjske pravice, ki so predmet tega premoženja, prenehajo, in
2. upravitelj mora zagotoviti, da se stvari, ki so predmet tega premoženja, izročijo kot odpadni material.

V primeru, da tako kot ločitveni upnik ne boste prevzeli premoženja, ga bo prevzela Republika Slovenija oz. izbrana dobrodelna organizacija.

To velja v primeru stečaja pravne osebe. V primeru osebnega stečaja, pa premoženje ostane dolžniku, saj se na podlagi 383. člena v osebnem stečaju ne uporabljajo drugi do peti odstavek 374. člena.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Odgovori na najbolj pogosto zastavljena vprašanja upnikov v zvezi s stečajem.

Informiran.si - Katere terjatve poznamo, kakšne so razlike med njimi in kako jih prijaviti v stečajno maso?

Informiran.si - Je moj dolžnik v stečaju? Kako preveriti in kako prijaviti svojo terjatev v stečajno maso?

Informiran.si - Odgovori na najbolj pogosto zastavljena vprašanja o osebnem stečaju.

Informiran.si - Glavne novosti na področju osebnega stečaja

Informiran.si - Osebni stečaj - Kako ga pričeti z minimalnimi stroški?

Informiran.si - Kaj spada in kaj ne spada v stečajno maso v osebnem stečaju?

Odgovor:

Nagrado upravitelju določa Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen. Upravitelj ima pravico do nagrade za svoje delo, razen če je razrešen zaradi kršitve svojih obveznosti.

O odmeri nadomestil, vključenih v nagrado, in pavšalnega nadomestila odloči sodišče na zahtevo upravitelja. Nagrada in pavšalno nadomestilo se izplačata kot strošek postopka.

Proti sklepu je dovoljeno vložiti pritožbo v 15 dneh. Rok za vložitev pritožbe teče za osebe, ki se jim sklep vroči, od dneva vročitve, za druge osebe pa od dneva objave sklepa na spletnem portalu AJPES.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Odgovori na najbolj pogosto zastavljena vprašanja upnikov v zvezi s stečajem.

Informiran.si - Katere terjatve poznamo, kakšne so razlike med njimi in kako jih prijaviti v stečajno maso?

Informiran.si - Kako lahko delavec ali upnik sprožita stečaj dolžnika?

Informiran.si - Odgovori na najbolj pogosto zastavljena vprašanja o osebnem stečaju.