Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Izplačila iz jamstvenega sklada lahko uveljavlja delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi insolventnosti delodajalca ali zaradi zaradi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Kadar ima delodajalec sedež v eni od drugih držav članic Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, ima delavec pravice po ZJSRS v primeru, če je na podlagi pogodbe o zaposlitvi opravljal delo ali ga je običajno opravljal na ozemlju Republike Slovenije.

Delodajalec je insolventen če je nad njim začet stečajni postopek ali če je sklep o potrditvi prisilne poravnave z načrtom finančne reorganizacije nad njim postal pravnomočen.

Delodajalec je insolventen tudi, če je v eni od drugih držav članic Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, v kateri ima delodajalec sedež, uveden postopek insolventnosti v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29.junija 2000 o postopkih v primeru insolventnosti in  Uredbo Sveta (ES) št. 603/2005 z dne 12.aprila 2005 o spremembi seznamov postopkov v primeru insolventnosti, likvidacijskih postopkov in upraviteljev v prilogah A,B in C k Uredbi (ES) št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti.

Pravic iz naslova insolventnosti delodajalca nima delavec, ki je sam ali skupaj s svojimi družinskimi člani večinski lastnik podjetja ali dejavnosti delodajalca in ima prevladujoč vpliv na njegovo poslovanje.

Pri tem je pogoj, da delavec v primeru stečaja svoje pravice prijavi oziroma v primeru prisilne poravnave, da zahteva varstvo svojih pravic v rokih in na način določen v predpisih, ki urejajo delovno razmerja.

Informiran.si - Prijave terjatev

Informiran.si - Tožbe delavcev

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Katere terjatve poznamo, kakšne so razlike med njimi in kako jih prijaviti v stečajno maso?

Odgovor:

Z začetkom stečajnega postopka prenehajo pooblastila dolžnikovih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika in pooblastila poslovodstva dolžnika za vodenje njegovih poslo upravitelj pa pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov.

Upravitelj mora najpozneje naslednji delovni dan po začetku stečajnega postopka izvajalce plačilnega prometa, ki vodijo dolžnikove transakcijske račune, obvestiti o začetku stečajnega postopka.

Zastopnik družbe v stečaju postane stečajni upravitelj. V kolikor bo do tega prišlo, bo zaprtje poslovnega računa predlagal stečajni upravitelj.

Odgovor:

Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja.

V kolikor je predmet ločitvene pravice nepremičnina, ki je od začetka stečajnega postopka dalje oddana v najem in je plačana najemnina, se zneski najemnin kot civilni plodovi, ločijo od glavne stvari. Po ločitvi plodov ti niso več zaobseženi z zastavno pravico.

Vsi stroški, ki so povezani s premoženjem, ki je predmet posebne stečajne mase, bremenijo ločitvenega upnika. Če je premoženje oddano v najem, pa se ti stroški zmanjšajo iz zneskov prejetih najemnin. Tako se ti stroški ne krijejo iz kupnine za prodano nepremičnino ampak iz najemnine, če je nepremičnina oddana v najem (VSL0081204).

Odgovor:

334. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju določa, da po koncu dražbe voditelj dražbe razglasi dražitelja, ki je na dražbi uspel, in ga obvesti o času sklenitve pisne pogodbe, ki ne sme biti pozneje kot tri delovne dni po koncu dražbe. Upravitelj mora pripraviti besedilo pogodbe, ki ga podpišeta upravitelj in dražitelj, ki je na dražbi uspel, v prostorih stečajnega dolžnika ob času iz šestega odstavka tega člena, če se ne dogovorita za drugo mesto podpisa pogodbe.

Če dražitelj, ki je uspel na dražbi, ob času iz šestega odstavka tega člena ne podpiše pogodbe, mora stečajnemu dolžniku plačati pogodbeno kazen za neizpolnitev obveznosti skleniti prodajno pogodbo v znesku, ki je enak znesku varščine. V tem primeru plačilo varščine velja za plačilo pogodbene kazni in stečajni dolžnik obdrži plačani znesek varščine.

Po 339. členu rok za plačilo kupnine ne sme biti daljši od treh mesecev po sklenitvi prodajne pogodbe. Kupec lahko odkloni plačilo kupnine, dokler sklep sodišča o soglasju k prodajni pogodbi ne postane pravnomočen. Če zamuda kupca s plačilom kupnine traja več kot 15 dni, lahko stečajni dolžnik odstopi od prodajne pogodbe, ne da bi moral kupcu dati dodatni rok za izpolnitev.

Stečajni dolžnik ne odgovarja za stvarne napake premoženja, ki je predmet prodaje.

Podobno velja v primeru izvršbe. 191. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju določa, da če kupec v določenem roku ne položi kupnine oziroma vloga za odobritev nakupa po sedmem odstavku 189. člena tega zakona ni bila vložena v roku, se mu položena varščina ne vrne, ampak razdeli v skladu s 197. in 198. členom tega zakona. 

Več informacij o tem boste našli na spodnjih povezavah:

Informiran.si - Nekaj koristnih nasvetov za upnike, ki želijo v izvršbi izterjati svojega dolžnika

Informiran.si - Kako izterjati neplačan račun (preko izvršbe na podlagi verodostojne listine)?

Informiran.si - Kako izterjati neplačnike in kakšen je postopek izvršbe?

Informiran.si - Kako izterjati neplačnike?

Informiran.si - Odgovori na pogosta vprašanja v povezavi z izvršbo.