Odgovor:

Dejstvo, da ste bili zaposleni za krajši delovni čas ne vpliva na trajanje prejemanje nadomestila za brezposelnost. Bo pa vplivalo na višino nadomestila, saj je osnova za odmero višine nadomestila za brezposelnost tako nižja.

Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v obdobju osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti.

Krajši delovni čas vpliva v primeru, če je bil zavarovanec v zadnjih devetih mesecih več kot polovico časa zaposlen s krajšim delovnim časom od polnega, ki v povprečju ni presegel 15 ur na teden, ali je opravljal delo v tem obsegu na drugi pravni podlagi. V tem primeru se višina najnižjega denarnega nadomestila odmeri sorazmerno času trajanja zaposlitve na mesec brez upoštevanja določbe o najnižjem denarnem nadomestilu.

Zavarovancu, ki je v obdobju osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti delal krajši delovni čas v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju, pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali zavarovanju za starševski dopust, se v osnovo za odmero denarnega nadomestila upošteva prejeta plača, preračunana na polni delovni čas.