Odgovor:

V zapuščino, ki se deduje sodi vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi tisto, s katerim je razpolagal z oporoko, in vse njegove terjatve, tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču, izvzemši terjatve, ki so očitno neizterljive.

Temu se doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež. Štejejo se tudi darila, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja dal drugim osebam, ki niso zakoniti dediči, razen običajnih manjših daril. Prav tako se ne upošteva vrednost daril, danih v dobrodelne in druge človekoljubne namene in ne vrednost daril, ki se po zakonu ne vračunavajo dediču v njegov dedni delež.

Premoženje, ki je bilo odstopljeno v postopkih dedovanja, se ne štejejo v zapuščino.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kako poteka dedovanje, če ni oporoke?

Informiran.si - Kaj pri dedovanju pomeni nujni delež?

Informiran.si - Kaj morate vedeti o darilni pogodbi

Informiran.si - Odgovori na najpogostejša vprašanja o dedovanju

e-Priročnik - Najpomembnejše informacije o dedovanju