Vprašanje:
Odgovor:
Stalno bivališče ste dolžni prijaviti na naslovu, kjer dejansko bivate. Nov naslov tako prijavite na naslovu, kjer boste bivali po prodaji.
Stalno bivališče ste dolžni prijaviti na naslovu, kjer dejansko bivate. Nov naslov tako prijavite na naslovu, kjer boste bivali po prodaji.
Katera možnost se mi splača? Teta želi prepis hiše name (nečakinja). Svojih otrok nima.
"Prepis" nepremičnine je pogovorni izraz za prenos lastništva. Najbolj pogosto gre za brezplačen prenos, torej darilo, ali odplačen prenos, torej prodajo. Uporabite možnost, ki ustreza dejanski vsebini posla.
V kolikor gre v svoji osnovi za darilo, je potrebno skleniti darilno pogodbo.
e-obrazec - Darilna pogodba za nepremičnino
V kolikor boste nepremičnino prodali, je potrebno skleniti prodajno pogodbo.
e-obrazec - Prodajna (kupoprodajna) pogodba za nepremičnino
Glede na to, da ste kot nečakinja glede obdavčitve darila v II. dednem redu je iz vidika obdavčitve ugodneje skleniti prodajno pogodbe, kjer se plača davek na promet nepremičnin, ki pa znaša je 2%. V primeru darila je namreč potrebno plačati davek na dediščine in darila, višina katerega je določena pod točko a) v 8. členu ZDDD.
Obračuna se kapitalski dobiček, v kolikor je ustvarjen.
Več informacij najdete spodaj:
Informiran.si - Kako podariti avtomobil ali hišo...?
Informiran.si - Kaj morate vedeti o darilni pogodbi
Informiran.si - Kako kupiti oz. prodati nepremičnino?
Informiran.si - Kakšen je davek če nekaj dobimo oz. podedujemo?
Za konkreten odgovor bi morali vedeti več o zadevi. Predvidevamo, da se zadeva nanaša na dejstvo, da je nepremičnina obremenjena s hipotekami oz. zaznambami.
V tem primeru se nepremičnina lahko proda v okviru postopka izterjave teh navedenih dolgov.
Najemna pogodba za stanovanje velja 1.11. Ne morem prijaviti bivališča zaradi prostorske omejenosti stanovanja? Nasvet?
Naslov bivališča morate prijaviti na naslovu, kjer dejansko bivat v 8 dneh od priselitve. Prijavo opravite na upravni enoti, na podlagi najemne pogodbe.
Uporabo in vzdrževanje solastnine v večini določa Stvarnopravni zakonik.
Ta določa, da imajo solastniki pravico skupno upravljati stvar v solastnini.
Za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari je potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti. V primeru, da se solastniki ne morejo sporazumeti, posel pa je nujen za redno vzdrževanje stvari, odloči o tem na predlog solastnika sodišče v nepravdnem postopku.
Za posle rednega upravljanja se štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena.
Za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, kot so zlasti razpolaganje s celotno stvarjo, določitev načina rabe in določitev upravitelja stvari, je potrebno soglasje vseh solastnikov.
Če kdo od solastnikov dalj časa ni dosegljiv, lahko ostali solastniki predlagajo, da se mu določi skrbnik za poseben primer.
Sklepi, ki jih sprejmejo solastniki v okviru upravljanja s stvarjo, učinkujejo tudi v korist in v breme pravnih naslednikov posameznega solastnika.
Kar se tiče stroškov, se stroške uporabe, upravljanja in druga bremena, ki se nanašajo na celo stvar, krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev.
Stroški, ki se nanašajo na "bivanje", oz. na obratovalne stroške, nosi oseba, ki te storitve dejansko uporablja.