Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Upnik lahko poda umik izvršbe, s čimer pa se postopek izvršbe ustavi.

e-obrazec - Umik izvršbe

V kolikor bi prišlo kasneje do zapletov, morate izvršilni postopek pričeti znova. Na podlagi listine, ki je podlaga za terjatev ali na podlagi sklepa o izvršbi.

Zato predlagamo, da v primeru dogovora z upnikom (denimo v primeru, da gre za dogovor obročnem odplačilu) podate zgolj odlog izvršbe.

V primeru odloga lahko v primeru kršitve dogovora s strani dolžnika, odložen postopek izvršbe nadaljujete.

e-obrazec - Predlog upnika za odlog izvršbe

e-obrazec - Sporazum o obročnem odplačilu dolga

e-obrazec - Predlog upnika za nadaljevanje izvršbe

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Odgovori na pogosta vprašanja v povezavi z izvršbo.

Informiran.si - Kako izterjati neplačan račun (preko izvršbe na podlagi verodostojne listine)?

Informiran.si - Nekaj koristnih nasvetov za upnike v postopku izvršbe

Odgovor:

Glede na to, da gre za hrvaškega dolžnika, bo postopek izvršbe potekal na hrvaškem, po določilih hrvaške zakonodaje. 

Zato vsekakor predlagamo, da poiščete pomoč pravnega svetovalca, ki ima s tovrstnimi postopki izkušnje in ki vam bo lahko predlagal, kateri postopek je v vašem primeru najbolj smiseln, bodisi neposredna izvršba na hrvaškem, bodisi evropska izvršba.

Odgovor:

Davčni dolg zastara glede na določbe 125. in 126. člena ZDavP. Davčna obveznost preneha po 10. letih, ko je zastaranje prvič začelo teči. To ne velja, če je bilo zastaranje pravice do izterjave zadržano.

Zastaranje pravice do izterjave je zadržano za čas, ko davčni organ ne more opraviti izvršbe (običajno zaradi sodnih postopkov, ki so to onemogočili (denimo, če je dolžnik v osebnem stečaju)).

V tem primeru davčna obveznost preneha po 10. letih, tem letom pa se prišteje še čas, ko je bilo zastaranje pravice do izterjave zadržano.

Davčne obveznosti, ki jih omenjate, še niso prenehale.

Odgovor:

Pripoznavo dolga določa 364. člen Obligacijskega zakonika.

Ta določa, da dolžnik lahko pripozna dolg, ne le z upniku dano izjavo, temveč tudi posredno, npr. da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje.

Ali nakazilo s strani dolžnika pomeni tudi dejansko pretrganje dolga, se presoja v vsakem primeru posebej. Pri posrednem pripoznanju dolga mora biti namreč očitno, da gre za aktivno ravnanje dolžnika, s katerim pripozna dolg, ki ga ima do upnika. 

Po sodni praksi namreč vsako dolžnikovo plačilo ne pomeni samodejne pripoznave dolga. V tem primeru gre namreč za konkludentno ravnanje, pri katerem je potrebno ugotoviti pravo voljo osebe (v tem primeru dolžnika). Pripoznava (tudi konkludentna) mora biti jasna in določna, tako da mora biti delno plačilo plačilo na račun, da bi ga bilo mogoče šteti kot pripoznavo dolga.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kdaj zastara dolg (račun, položnica,...)?