Vprašanje:
Odgovor:
Da.
Na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti je mogoče seči do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % (50% pri izvršbi preživnine) minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.
Dejstvo ali sta z otrokom ne vpliva na to določbo in saj skupni naslov bivanja ni pogoj za obstoj zunajzakonske zveze, niti ni pogoj da bi bili dolžni preživljati svojega otroka.
Do višjega zneska, ki je izvzet iz rubeža zaradi preživljanja otroka ste tako upravičeni, tudi če z otrokom in partnerko ne bivate na istem naslovu.
Upravičenost izkazujete z javno listino, pri izvrševalcu sklepa o izvršbi, oz. z zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe na sodišču, ki vodi izvršbo, v kolikor izvrševalec pravice ne upošteva.
Več o tem lahko preberete spodaj:
Informiran.si - Nekaj koristnih nasvetov, kaj storiti, ko smo prezadolženi
Informiran.si - Kako se izogniti hudim posledicam, ki jih lahko prinese izvršba?
Informiran.si - Katere so glavne spremembe, ki jih prinaša novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J)?
