Odgovor:

Zakon o delovnih razmerjih določa, da ima delavec pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta.

Pravico do dopusta iz leta 2018 boste pridobili s pričetkom leta 2018. V kolikor delovnega razmerja ne boste podaljšali, tega dopusta ne boste mogli izkoristiti.

Zakon o delovnih razmerjih prepoveduje, da bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, lahko pa se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, a le ob prenehanju delovnega razmerja.

V kolikor pa delavec iz objektivnih razlogov ne more izkoristiti dopusta, delovno razmerje pa mu preneha, je delavec upravičen do nadomestila oz. odškodnine za neizkoriščen dopust.

e-obrazec - Sporazum o denarnem nadomestilu (odškodnini) za neizkoriščen dopust ob prenehanju delovnega razmerja

Pri presoji, ali delavcu odškodnina pripada je bistveno dejstvo, ali je imel delavec dejansko možnost izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov. 

Delavec je tako do odškodnine upravičen, ko delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja.

Ali delavcu odškodnina za neizkoriščen letni dopust pripada ali ne, je tako potrebno presojati v vsakem primeru posebej. Na podlagi podanih informacij ocenjujemo, da ste do odškodnine upravičeni, sploh v kolikor razlog za nepodaljšanje delovnega razmerja leži na strani delodajalca, saj dopusta ne boste mogli izkoristiti, zaradi okoliščin, oz. vzroka, ki jih niste mogli predvideti. V podobnem primeru je v korist delavca presodilo tudi Sodišče EU v zadevi  C-341/15.

Ob izteku delovnega razmerja za določen čas, delavcu pripada odpravnina. Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, znaša odpravnina 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka.

Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto, ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini kot v prejšnjem primeru, povečane za sorazmerni del (1/12) odpravnine iz prejšnjega primera za vsak mesec dela. Pri tem se upoštevajo le meseci nad enim letom dela.

Vendar delavu, ki mu delovno razmerje poteče odpravnina ne pripada, če:

• gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• gre za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu,
• gre za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.

Prav tako delavcu ne pripade odpravnina:

• če delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas delavca zaposli za nedoločen čas
• če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas
• če delavec zavrne pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponu- dil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Koliko dopusta pripada delavcu, kako se določi in kako izrabi

Informiran.si - Podrobnosti o pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ki jih morda ne poznate, a so zelo pomembne

Informiran.si - Kdaj in v kolikšnem znesku je delavec upravičen do odpravnine?