Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Glede na to, da ima zet sedež dejavnosti in naslov bivališča na vašem naslovu, se šteje, da ne tem naslovu dejansko opravlja dejavnost in biva. Zato bo izvršitelj na tem naslovu tudi opravil rubež. Za predmete, za katere se ne ugotovi drugače in niso izvzeti iz izvršbe, ter jih najde na tem naslovu, se šteje, da jih ima sin v posesti in jih lahko zarubi.

Če bo izvršitelj zarubil vaše premoženje, boste morali vložiti ugovor tretjega, ter dokazati, da ste vi dejanski lastniki zarubljenega premoženja.

e-obrazec - Ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi

Več informacij najdete v spodnjih člankih:

Informiran.si - Odgovori na pogosta vprašanja v povezavi z izvršbo.

Informiran.si - Kako podati ugovor zoper sklep o izvršbi?

Odgovor:

Načeloma je odgovor v poplačilu dolga.

Vložite lahko tudi vlogo za odlog ali obročno poplačilo. 28.a člen Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije določa, da lahko Sklad  preživninskemu zavezancu, če ni zaposlen in nima drugih dohodkov, na njegovo zahtevo dovoli odlog ali obročno poplačilo terjatve, vendar ne dlje kot za obdobje šestih mesecev.

Sklad lahko preživninskemu zavezancu odpiše dolg delno ali v celoti, kadar izvršba ni bila uspešno končana ali izvršba ne obeta uspeha za poplačilo terjatve.

Sklad tako lahko odpiše dolg, ni pa k tem zavezan.

Sklad pri odločanju, ali se terjatev odpiše, upošteva dosedanji potek izvršbe, možnosti za izterjavo v bodoče in višino stroškov izvršilnega postopka.

Predlagamo, da se za konkretno rešitev obrnete neposredno na Preživninski sklad in vložite ustrezno vlogo.

Odgovor:

Da. S prepovedjo izplačila plače dolžniku, ki jo je odobril sam dolžnik, dolžnik dovoli, da se del njegove plače zarubi in izplačuje upniku, delodajalec pa to potrdi. Upravna izplačilna prepoved ima glede vrstnega reda pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo, ko jo potrdi dolžnikov delodajalec.

Pri izplačevanju upravne izplačilne prepovedi mora dolžniku ostati:

1. najmanj znesek 76 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke za dodelitev denarne socialne pomoči;

2. za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, pa najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Odgovor:

Izvršba na sredstva na računu se mora opraviti skladno z omejitvami 101. in 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.

V primeru kršitev, lahko na sodišče podate zahtevo za odpravo nepravilnosti.

e-obrazec - Zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe zaradi rubeža pod minimalno plačo

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Nekaj koristnih nasvetov, kaj storiti, ko smo prezadolženi

Informiran.si - Kako se izogniti hudim posledicam, ki jih lahko prinese izvršba?

Informiran.si - Katere so glavne spremembe, ki sta jih prinesli noveli Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J in ZIZ-K)?

Informiran.si - Katere so glavne spremembe, ki jih prinaša novela Zakona o izvršbi in zavarovanju ZIZ-L?