Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Vprašanje:

Oče je umrl. Moj brat je narkoman. Oče je želel da moj brat ničesar ne deduje. Oporoke ni sestavil. Kaj lahko storim?

 

Odgovor:

V kolikor obstajajo razlogi, lahko uveljavljate bratovo dedno nevrednost. Dedič je nevreden če:

  • je z naklepom vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku;
  • je s silo ali grožnjo prisilil zapustnika ali ga z zvijačo pripravil do tega, da je napravil ali preklical oporoko ali kakšno določilo v oporoki, ali mu preprečil to storiti;
  • je uničil ali skril zapustnikovo oporoko z namenom, da bi preprečil izpolnitev zapustnikove poslednje volje, kakor tudi, kdor je ponaredil zapustnikovo oporoko;
  • se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, kakor tudi, kdor ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči.

Nevrednost ni ovira za potomce nevrednega. Ti dedujejo, kakor da bi bil nevreden umrl pred zapustnikom.

Nevrednost preneha, če zapustnik nevrednemu dediču odpusti.

Tega ne more storiti, če je nevredni dedič pobegnil iz države, da bi se izognil obsodbi za hujše kaznivo dejanje, da bi se izognil obvezni vojaški službi ali da bi sovražno deloval proti Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, pa se do zapustnikove smrti ni vrnil v državo.

Na nevrednost mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, razen če gre za primere, ko se je dedič pregrešil zoper dolžnost preživljanja ali je opustil potrebno pomoč.

Če se stranke oz. dediči o dejstvih o utemeljenosti nevrednosti dediča ne morejo sporazumeti, sodišče, ki vodi dedni postopek, stranke napoti na pravdo.

Se pa vaše opis vsebinsko nanaša na razdedinjenje dediča. 

Oporočitelj lahko razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega deleža:

  1. če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom;
  2. če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše;
  3. če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.

Oporočitelj, ki namerava kakšnega dediča razdediniti, mora to izraziti v oporoki na nedvomen način, koristno pa je tudi, da navede razlog za razdedinjenje.

Če je potomec ali posvojenec, ki ima pravico do nujnega deleža, prezadolžen ali zapravljivec, mu lahko oporočitelj v celoti ali deloma vzame njegov nujni delež v korist njegovih potomcev. Tak odvzem ostane veljaven le tedaj, če ima tisti, ki mu je vzet nujni delež, ob uvedbi dedovanja mladoletnega otroka ali mladoletnega vnuka od prej umrlega otroka ali če ima polnoletnega otroka ali polnoletnega vnuka od prej umrlega otroka, ki je pridobitno nesposoben.

Je pa pri obeh primerih to možno le v oporoki.

e-obrazec - Oporoka

Zato predlagamo, da se v vašem primeru sklicujete na nevrednost iz enega od razlogov v zgornjem, prvem odstavku.

Več lahko preberete na spodnjih povezavah:

Informiran.si -  Kaj pri dedovanju pomeni nujni delež?

Informiran.si -  Odgovori na pogosta vprašanja o dedovanju.

Informiran.si -  Najpomembnejše informacije o oporoki, ki jih morate nujno poznati, da lahko sestavite veljavno oporoko.

Informiran.si -  Kako poteka dedovanje, če ni oporoke?

Pravni e-Priročnik - Kako sestaviti oporoko

Pravni e-Priročnik - Najpomembnejše informacije o dedovanju

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Vprašanje:

Po bratu dedujeva s sestro. K dedovanju se je priglasila občina. Se lahko občina poplača po prodaji nepremičnine? 
 
 

Odgovor:

Kolikor razumemo, se je oz. se bo dedovanje omejilo do višine vrednosti prejete pomoči s strani občine. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina občine.

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena odloči sodišče, da dedujejo dediči vse zapustnikovo premoženje, če se ti obvežejo povrniti vrednost dane pomoči.

Vsekakor je možnosti več, pomembno pa je, kaj se boste dogovorili z občino. Imate 2 možnosti. Občino lahko poplačata pred sklepom o dedovanju in podedujeta vse premoženje. Druga možnost je, da občina postane solastnica. V tem primeru se lahko nato dogovorite za prodajo in razdelitev kupnine, ali če sporazum ne bo možen, predlagate delitev solastnine v nepravdnem postopku.

Več lahko preberete na spodnjih povezavah:

Informiran.si -  Kdaj je potrebno vrniti socialno pomoč?

Informiran.si -  Ukinjena vračila socialne pomoči in zaznambe na nepremičninah

Informiran.si -  Odgovori na pogosta vprašanja o dedovanju.

Informiran.si -  Kako poteka dedovanje, če ni oporoke?

Informiran.si -  Kaj pri dedovanju pomeni nujni delež?

Pravni e-Priročnik - Najpomembnejše informacije o dedovanju

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Vprašanje:

Oče mi je umrl ponoči. Lahko denar z njegovega računa nakažem na svoj račun za stroške pogreba?
 
 

Odgovor:

Sredstva na zapustnikovem transakcijskem računu se del zapuščine in se deli skupaj z ostalim premoženjem. 

Ob smrti svojca je treba banki predložiti mrliški list oz. izpisek iz matičnega registra o smrti. Banka nato blokira vsa sredstva, po zaključeni zapuščinski razpravi in na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju pa jih izplača dedičem.

S smrtjo prenehajo vsa pooblastila na računih umrlega. Izplačilo sredstev brez zapuščinske razprave ni možno, razen v izjemnih primerih za pogrebne stroške. Ti stroški se izločijo iz zapuščine, ki je predmet dedovanja.

V kolikor umrli nima nepremičnin, morate na sodišču predlagati razpis zapuščinske obravnave.

e-obrazec - Zahteva za razpis zapuščinske obravnave v zapuščinskem postopku

Več lahko preberete na spodnjih povezavah:

Informiran.si -  Odgovori na pogosta vprašanja o dedovanju.

Informiran.si -  Kako poteka dedovanje, če ni oporoke?

Informiran.si -  Kaj pri dedovanju pomeni nujni delež?

Pravni e-Priročnik - Najpomembnejše informacije o dedovanju

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Vprašanje:

Umrla je moževa mama, ki je bila lastnica stanovanja. Lahko oddamo stanovanje pred zapuščinsko razpravo?
 

Odgovor:

Lastninska pravica dediča na nepremičnini se vpiše na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. Kdo in v kakšnih deležih bodo dediči delovali to stanovanje, bo namreč ugotovilo in odločilo sodišče šele v zapuščinskem postopku.

Do delitve dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno.

Če ni izvršitelja oporoke, dediči pa se ne morejo sporazumeti glede uprave dediščine, postavi sodišče na zahtevo kateregakoli od njih upravitelja, ki upravlja dediščino za vse, ali pa določi vsakemu dediču del dediščine, ki naj ga upravlja. Za upravitelja lahko postavi sodišče tudi koga izmed dedičev.

Upravitelj lahko z odobritvijo sodišča razpolaga s stvarmi iz zapuščine, če je za to upravičen po oporoki ali če je to potrebno, da se poravnajo stroški ali odvrne kakšna škoda.

Kadar je to potrebno, postavi sodišče začasnega skrbnika zapuščine. Ta je upravičen, da v imenu dedičev toži ali je tožen, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove in sploh, da zastopa dediče.

Načeloma bi lahko, v kolikor se z oddajanjem strinjajo vsi dediči, oddajali stanovanje vsi dediči, kot skupnost dedičev.

Več lahko preberete na spodnjih povezavah:

Informiran.si -  Odgovori na pogosta vprašanja o dedovanju.

Informiran.si -  Kakšen je davek če nekaj dobimo oz. podedujemo?

Informiran.si -  Kako poteka dedovanje, če ni oporoke?

Informiran.si -  Kaj pri dedovanju pomeni nujni delež?

Informiran.si -  Na kaj paziti pri najemu oz. oddaji stanovanja?

Pravni e-Priročnik - Najpomembnejše informacije o dedovanju

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Vprašanje:

Pogodba o dosmrtnem preživljanju. Oče - sin. En dedič izpuščen iz tega, brez njegove vednosti. Kakšne so možnosti?
 

Odgovor:

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti. 

Pogodba je dvostranski posel med preživljalcem in preživljancem, ki mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa. Da pogobo stranki skleneta, ne potrebujeta soglasja, niti jima ni potrebno seznaniti ostalih dedičev.

Dediči lahko pogodbo izpodbijajo, v kolikor je pogodbo sklepala oseba z omejeno pravno sposobnostjo, če če preživljalec ni izpolnil svojih pogodbenih obveznosti, če je prišlo pri sklenitvi pogodbe do napake volje (sklenitev pod prisilo, grožnjo, prevaro, zmoto), če je prišlo do napake v obličnosti.

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Pomagali smo že mnogim...:

 


Všečkaj MojMaliPravnik.net na Facebook-u in spremljaj najnovejše objavljene nasvete, ter ugodnosti in popuste za naše Facebook fane...

Všečkaj MojMaliPravnik.net na Facebook-u!