Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Trenutni strošek za delodajalca ob izplačilu minimalne plače, ob upoštevanju najnižje osnove za izračun prispevkov za socialno varnost, znaša 984,24 EUR.

Glede na 102. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju je na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti je mogoče seči:

1. za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki tega odstavka, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči;
2. za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Upravičenost do višje omejitve iz naslova preživljanja družinskega člana ali druge osebe, ki jo je dolžan preživljati po zakonu, izkazuje dolžnik z javno listino pri izvrševalcu sklepa o izvršbi, kadar to ni mogoče, pa pred sodiščem z zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, ki je prosta plačila sodne takse.

e-obrazec - Zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe zaradi preživljanja družinskih članov ali oseb, ki jih je dolžnik dolžan preživljati

Na dolžnikove denarne prejemke se lahko poseže upoštevaje omejitve za tekoči mesec. Če dolžnik v tekočem mesecu prejme prejemke za več preteklih mesecev, mora izvrševalec sklepa o izvršbi upoštevati omejitve za vsak posamezen mesec.

Minimalna trenutno znaša 842,79 evra bruto. Od tega zneska se tudi obračuna omejitev glede rubeža plače v izvršbi.

Znesek 76% minimalne plače trenutno znaša 640,52 EUR (omejitev za običajne izvršbe), 50% pa trenutno znaša 421,39 EUR (omejitev za izvršbo zaradi preživnine). 

Več o tem lahko preberete v spodnjih člankih:

Informiran.si - Nova minimalna plača po 1.1.2016

Informiran.si - Nekaj koristnih nasvetov, kaj storiti, ko smo prezadolženi

Informiran.si - Kako se izogniti hudim posledicam, ki jih lahko prinese izvršba?

Informiran.si - Katere so glavne spremembe, ki sta jih prinesli noveli Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J in ZIZ-K)?

Informiran.si - Katere so glavne spremembe, ki jih prinaša novela Zakona o izvršbi in zavarovanju ZIZ-L?

Odgovor:

Kateri prihodki so iz izvršbe izvzeti ter na katere je izvršba omejena, določata 101. in 102. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju.

102. člen določa, da se na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti sme seči do 2/3, vendar tako, da dolžniku ostane vsaj 76% (pri izvršbi zaradi preživnine pa 50%) zneska minimalne plače. 

Po določilih 37. člena Zakon o dohodnini dohodek iz delovnega razmerja vključuje zlasti:

1. plačo, nadomestilo plače in vsako drugo plačilo za opravljeno delo, ki vključuje tudi provizije,
2. regres za letni dopust, jubilejno nagrado, odpravnino, solidarnostno pomoč,
3. povračilo stroškov v zvezi z delom,
4. boniteto, ki jo delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali njegovega družinskega člana,
5. nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni prejemki,
6. prejemke, prejete zaradi začasnega neizplačila dohodka iz zaposlitve,
7. nadomestila in druge prejemke, ki so prejeti od delodajalca ali druge osebe, skladno z drugimi predpisi, kot posledica zaposlitve oziroma obveznega zavarovanja za socialno varnost,
8. dohodek na podlagi udeležbe v dobičku, prejet iz delovnega razmerja.

Za dohodek iz delovnega razmerja se štejejo tudi:

1. dohodki, prejeti za vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, na podlagi poslovnega razmerja,
2. dohodki izvoljenih ali imenovanih nosilcev funkcij v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če za to funkcijo prejemajo plačo,
3. dohodki, prejeti v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca Evropskega parlamenta,
4. dohodki, ki izhajajo iz avtorskega dela, ustvarjenega iz delovnega razmerja, iz izvedb avtorskih in folklornih del iz delovnega razmerja in dohodki, ki izhajajo iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju, ne glede na obliko pogodbe, ki je podlaga za izplačilo navedenih dohodkov,
5. dohodek, prejet za opravljanje malega dela po predpisih, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno,
6. nadomestila in drugi dohodki iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo, ki jih prejmejo fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, kmetje, družbeniki družb in druge osebe, ki niso v delovnem razmerju,
7. plačilo, ki se izplača fizični osebi, ki opravlja dejavnost, kmetu, družbeniku in drugi osebi, ki ni v delovnem razmerju, kot nadomestilo za izgubljeni zaslužek po posebnih predpisih, ki določajo sodelovanje določenih fizičnih oseb pri izvajanju dejavnosti državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, kot je primeroma sodelovanje pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč,
8. pokojnine, nadomestila in drugi dohodki iz naslova (obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razen izplačila odkupne vrednosti v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb.

Ker vračilo dohodnine tudi ni navedeno kot prihodek, ki bi bil izvzet iz izvršbe po 101. členu se zarubi v celoti.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Nekaj koristnih nasvetov, kaj storiti, ko smo prezadolženi

Informiran.si - Kako se izogniti hudim posledicam, ki jih lahko prinese izvršba?

Informiran.si - Katere so glavne spremembe, ki sta jih prinesli noveli Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J in ZIZ-K)?

Informiran.si - Katere so glavne spremembe, ki jih prinaša novela Zakona o izvršbi in zavarovanju ZIZ-L?

Odgovor:

Vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok.

Predvidevamo pa, da se vaše vprašanje nanaša na sklep, s katerim je bila izvršba ugotovljena oz. zastaranje samega dolga. 

V tem kontekstu je potrebno vedeti, da se zastaralni rok pretrga z vložitvijo tožbe s strani upnika (v večini primerov je to izvršba) in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala njegova terjatev.

Z vložitvijo izvršbe se je tako zastaranje pretrgalo in s končanjem postopka je zastaranje pričelo teči znova od začetka. 

Več o tem najdete spodaj:

Informiran.si - Kdaj zastara dolg (račun, položnica,...?)

Odgovor:

Na prvem prodajnem naroku nepremičnina ne sme biti prodana za manj kot 70 % ugotovljene vrednosti.

Če nepremičnine na prvem naroku ni bilo mogoče prodati, razpiše sodišče na predlog upnika drugi narok, na katerem nepremičnina ne sme biti prodana za manj kot polovico ugotovljene vrednosti.

Od prvega do drugega naroka mora preteči najmanj trideset dni.

Z izjavo, ki jo dajo na zapisnik pri sodišču, pred katerim teče izvršilni postopek, ali pri kakšnem drugem sodišču, se stranki in zastavni upniki oziroma upniki zemljiškega dolga lahko sporazumejo, da sme biti nepremičnina prodana na dražbi tudi za ceno, nižjo od 70 % ugotovljene vrednosti, oziroma nižjo od polovice ugotovljene vrednosti.

e-obrazec - Predlog upnika za opravo druge javne dražbe nepremičnine

Če upnik ne predlaga nove prodaje v šestih mesecih od prvega naroka, ali če nepremičnine ni bilo mogoče prodati na drugem naroku niti za polovico ugotovljene vrednosti, sodišče ustavi izvršbo.

Sodišče ustavi izvršbo s prodajo z neposredno pogodbo, če nepremičnine ni bilo mogoče prodati v roku, za katerega sta se sporazumeli stranki in zastavni upniki oziroma upniki zemljiškega dolga.

V teh primerih upnik obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zavarovanje svoje terjatve in sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Odgovori na pogosta vprašanja v povezavi z izvršbo.

Informiran.si - Kako izterjati neplačan račun (preko izvršbe na podlagi verodostojne listine)?

Informiran.si - Katere so glavne spremembe, ki sta jih prinesli noveli Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J in ZIZ-K)?

Informiran.si - Katere so glavne spremembe, ki jih prinaša novela Zakona o izvršbi in zavarovanju ZIZ-L?

Informiran.si - Kako izterjati neplačnike in kakšen je postopek izvršbe?

Informiran.si - Kdaj zastara dolg (račun, položnica,...)?

Informiran.si - Nekaj koristnih nasvetov za upnike v postopku izvršbe