Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Če razumemo prav, se vaše vprašanje nanaša na rubež denarnih sredstev v okviru izvršbe.

Prihodki iz naslova študentskega dela, niso izvzeti po 101. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju, razen če gre za plačilo za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu.

102. člen ZIZ določa, da je na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti mogoče seči:

1. za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki tega odstavka, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76% minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči;

2. za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50% minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Zakon o dohodnini dohodek iz naslova dela študentov ni smatran kot dohodek iz delovnega razmerja. Zato za ta dohodek omejitve glede izvršbe ne veljajo in je lahko zarubljen v celoti.

V kolikor gre za pobot terjatve z banko, je potrebno preveriti pogodbo in ostala soglasja, ki ste jih z banko podpisali.

Kot določa 316. člen Obligacijskega zakonika, je pobot izključen ko terjatev stvari ali vrednosti stvari, ki so bile dolžniku dane v hrambo ali na posodo ali jih je dolžnik brezpravno vzel ali brezpravno pridržal, kamor po sodni praksi spada tudi pogodba o denarnem depozitu.

Banka tako ne sme z enostransko izjavo pobotati svojih terjatev, lahko pa jih pobota, v kolikor ste za to podali soglasje. Zato je potrebno opozoriti, da preverite vse listine, ki ste jih podpisali in vse splošne pogoje, ki spadajo k tem listinam. V kolikor ste soglasje podali, se pobot, kot ga navajate, lahko opravi skladno s tem soglasjem.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Nekaj koristnih nasvetov, ki jih morate kot dolžnik poznati o izvršbi

Informiran.si - Nekaj koristnih nasvetov, kaj storiti, ko smo prezadolženi

Informiran.si - Kako se izogniti hudim posledicam, ki jih lahko prinese izvršba?

Informiran.si - Katere so glavne spremembe, ki jih prinaša novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J)?

Odgovor:

24. člen Stanovanjskega zakonika določa, da lastnik stanovanja za obratovalne stroške najemnika subsidiarno.

To pomeni, da lahko upnik terja lastnika za plačilo stroškov, ki jih ne uspe izterjati od najemnika. Lastnika stanovanja lahko tako upnik lahko terja, če je izvršba oz. izterjava dolga od najemnika neuspešna.

Lastnik pa lahko nato izterjane stroške terja od najemnika.

Več lahko preberete v spodnjih člankih:

Informiran.si - Kako podati ugovor zoper sklep o izvršbi?

Informiran.si - Kdaj zastara dolg (račun, položnica,...)?

Informiran.si - Na kaj paziti pri najemu/oddaji stanovanja?

Odgovor:

Za svoje obveznosti, ki jih je imel zakonec pred sklenitvijo zakonske zveze, in za obveznosti, ki jih prevzame po sklenitvi zakonske zveze, odgovarja s svojim posebnim premoženjem in s svojim deležem na skupnem premoženju.

Za obveznosti, ki po splošnih predpisih obremenjujejo oba zakonca, za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, in za obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoče potrebe družine, odgovarjata zakonca nerazdelno tako s skupnim kakor tudi s svojim posebnim premoženjem.

Zakonec ima pravico terjati od drugega zakonca povračilo tega, kar je ob poravnavi dolga, ki bremeni oba zakonca, plačal več, kot znaša njegov del dolga.

Upnik lahko na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in nato zahteva izvršbo na ta delež. Če je v izvršilnem postopku dovoljena prodaja deleža, ki ga ima zakonec na skupnem premoženju, ima drugi zakonec pred vsemi drugimi kupci pravico, da kupi ta delež po ceni, ki se določi po predpisih o izvršbi.

Je pa seveda potrebno omeniti tudi možnost izpodbijanja upnikovih pravnih dejanj.

Obligacijski zakonik v členih od 255 do 260. določa, da lahko vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, tudi ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov. 

Šteje se, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve. S pravnim dejanjem je mišljena tudi opustitev, zaradi katere je dolžnik izgubil kakšno premoženjsko pravico ali s katero je zanj nastala kakšna premoženjska obveznost.

Odplačno razpolaganje se lahko izpodbija, če je dolžnik ob razpolaganju vedel ali bi bil moral vedeti, da s tem škoduje svojim upnikom in če je bilo tretjemu, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo pravno dejanje storjeno, to znano ali bi mu moralo biti znano. Izpodbojna tožba se lahko v tem primeru vloži v enem letu od dneva, ko je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje.

Če je ta tretji dolžnikov zakonec ali je z njim v sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali v svaštvu v ravni vrsti oziroma v stranski vrsti do vštetega drugega kolena, se domneva, da mu je bilo znano, da dolžnik s takim razpolaganjem škoduje upnikom.

Pri neodplačnih razpolaganjih in z njimi izenačenih pravnih dejanjih se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali da bi mu moralo biti znano.

Izpodbojna tožba se mora v teh primerih vložiti treh letih  od dneva, ko je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje, oziroma od dneva, ko bi bilo treba opraviti opuščeno dejanje.

Dodatno Zakon o izvršbi in zavarovanju v 201. členu določa, da kljub poteku roka, ki ga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, za vložitev tožbe na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, se s tožbo lahko izpodbija pravno dejanje ustanovitve oziroma razpolaganja z zemljiškim dolgom, če ga upnik ali kdo drug izpodbija najkasneje na razdelitvenem naroku.

V primeru zamude tega roka ima dolžnik možnost, da zoper dolžnika predlaga stečaj, kjer je izpodbojnost pravnih dejanj dolžnika 5 let, pri osebnem stečaju in 12 oz. 36 mesecev, pri stečaju pravne osebe.

e-obrazec - Predlog za stečaj - ko ima dolžnik dva meseca blokiran TRR

Več o tem lahko preberete spodaj:

Informiran.si - Kako lahko delavec ali upnik sprožita stečaj dolžnika?

Informiran.si - Nekaj koristnih nasvetov za upnike v postopku izvršbe

Informiran.si - Odgovori na pogosta vprašanja v povezavi z izvršbo.

Informiran.si - Katere so glavne spremembe, ki jih prinaša novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J)?

Odgovor:

Glede konkretnega ugovora bi bilo potrebno zadevo preveriti bolj podrobno.

Kolikor razumemo je predmet prodaje lastniški delež dolžnika in ne celotna nepremičnina. Zakon o davčnem postopku določa, da je davčna izvršba na dolžnikovo nepremično premoženje in delež dolžnika v družbi (v nadaljnjem besedilu: delež družbenika) ter iz premoženjskih pravic se lahko opravi le, če davkov ni bilo mogoče izterjati iz njegovih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali iz njegovega premičnega premoženja, ali če tako določa zakon.

Davčno izvršbo na dolžnikovem nepremičnem premoženju in deležu družbenika ter iz premoženjskih pravic opravi sodišče v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje.

Zakon o izvršbi in zavarovanju sme sodišče na prelog upnika o začeti izvršbi na solastniški delež nepremičnine obvesti tudi preostale solastnike nepremičnine, katerih deleži niso predmet izvršbe, in jih obvesti, da lahko podajo soglasje, da se nepremičnina proda kot celota, in jih seznani s pogoji prodaje.

e-obrazec - Predlog upnika, da sodišče seznani vse solastnike nepremičnine o nameravani prodaji nepremičnine v izvršbi in da ti lahko podajo soglasje

e-obrazec - Soglasje solastnika k prodaji nepremičnine v izvršbi kot celote

Sodišče s sklepom odloči, da se nepremičnina proda kot celota v primeru, da do izdaje sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine podajo soglasje vsi solastniki.

Po izdaji sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine izda sodišče odredbo o prodaji nepremičnine; v njej določi način in pogoje za prodajo ter čas in kraj prodaje, če naj bo nepremičnina prodana na dražbi.

Solastnik ima pri prodaji možnost uveljavljati predkupno pravico. Kdor ima zakonito ali vknjiženo pogodbeno predkupno oziroma odkupno pravico na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, ima prednost pred najugodnejšim ponudnikom, če na poziv sodišča takoj po končani javni dražbi oziroma v določenem roku po končani spletni javni dražbi izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji in če najpozneje tri delovne dni pred dražbo položi varščino.

Pri izvršbi na nepremičnine ima dolžnik možnost v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi predlagati, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe, torej izvršbo drugega premoženja, ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini.

e-obrazec - Predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino

V kolikor se v izvršilnem postopku prodaja družinska stanovanjska hiša ali stanovanje, ima dolžnik pravico stanovati v tej hiši oz. stanovanju kot najemnik še tri leta od dneva prodaje dalje. Za to mora v 60 dneh od prejema sklepa o izvršbi, če je dražbeni narok pred potekom tega roka, pa najkasneje do dražbenega naroka vložiti ustrezen predlog.

e-obrazec - Predlog dolžnika da obdrži pravico do najema stanovanja

Pri izvršbi na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, zaradi izterjave denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, sme sodišče na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti, če dolžnik predloži ali je sodišču poslano obrazloženo mnenje centra za socialno delo, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih članov, odložiti izvršbo na nepremičnino najdlje za šest mesecev in le enkrat.

e-obrazec - Predlog dolžnika za odlog izvršbe, na nepremičnino, v kateri biva

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Nekaj koristnih nasvetov, ki jih morate kot dolžnik poznati o izvršbi