Odgovor:

Ali delavcu pripada odpravnina je odvisno od tega, na kakšen način je prišlo do prekinitve delovnega razmerja.

V kolikor je šlo za prekinitve delovnega razmerja na podlagi odpovedi (četudi na podlagi redne odpovedi in poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti) s strani delodajalca, delavcu odpravnina ne pripada, saj je bil delavec zaposlen manj kot eno leto.

V primeru da gre za prekinitev delovnega razmerja zaradi poteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pa delavcu odpravnina pripada na podlagi 79. člena Zakona o delovnih razmerjih.

Pravice do odpravnine v tem primeru pa nima delavec v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.

Delavec nima pravice do odpravnine tudi če delavec in delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Podrobnosti o pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ki jih morda ne poznate, a so zelo pomembne

Informiran.si - Kdaj in v kolikšnem znesku je delavec upravičen do odpravnine?