Odgovor:

Odpovedni rok je določen v Vaši pogodbi o zaposlitvi.

Minimalni odpovedni roki so lahko določeni v kolektivni pogodbi (če za Vašega delodajalca velja kakšna kolektivna pogodba), Zakon o delovnih razmerjih določa minimalni v 94. členu:

94. člen
(minimalni odpovedni roki)

(1) V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi v času poskusnega dela s strani delavca ali delodajalca zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela je odpovedni rok sedem dni. 

(2) V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca je odpovedni rok:

• do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni,
• od enega leta zaposlitve pri delodajalcu 30 dni.

S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo je lahko dogovorjen daljši odpovedni rok, vendar ne daljši kot 60 dni. 

(3) V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti je odpovedni rok:

• do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni,
• od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu 30 dni. 

Nad dve leti zaposlitve pri delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva dni, največ pa do 60 dni. 

Nad 25 let zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 80 dni, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določen drugačen odpovedni rok, vendar ne krajši kot 60 dni. 

(4) V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz krivdnega razloga je odpovedni rok 15 dni.

(5) Za dobo zaposlitve pri delodajalcu se šteje tudi doba zaposlitve pri njegovih pravnih prednikih.

Ali Vam odpravnina pripada, je odvisno za kakšno odpoved pogodbe o zaposlitvi gre.

Odpravnina Vam pripada, če gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z Vaše strani (v tem primeru pogodba preneha takoj, brez odpovednega roka, Vam pa pripada odškodnina namesto odpovednega roka).

Odpravnina Vam pripada tudi v primeru, da gre za redno odpoved s strani delodajalca iz poslovnih razlogov oz. nesposodnosti:

108. člen
(odpravnina)

(1) Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. 

(2) Delavcu pripada odpravnina v višini:

• 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
• 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
• 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let. 

(3) Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. 

(4) Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. 

(5) V postopku prisilne poravnave se delavec in delodajalec lahko pisno sporazumeta o načinu, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine po prvem odstavku tega člena, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu. 

(6) Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Več o tem si lahko preberete v spodnjih člankih:

Informiran.si - Kako delodajalec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Informiran.si - Kdaj in v kolikšnem znesku je delavec upravičen do odpravnine?

Informiran.si - Kdaj in kako lahko delavec poda izredno odpoved?