Odgovor:

Za konkreten odgovor morali vedeti, kateri zakoni, kolektivne pogodbe, interni akti delodajalca, predvsem pa kaj določa pogodba o zaposlitvi delavca.

Po določilih Zakona o delovnih razmerjih mora delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju.

Če višina povračila stroškov v zvezi z delom ni določena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se določi s podzakonskim aktom.

Konkretneje ZDR-1 povračila potnih stroškov ne določa.

V zasebnem sektorju se, v kolikor tega ne določa kolektivna pogodba, upoštevajo določbe Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

Ta prevoz na delo in z dela opredeljuje v 3. členu, kjer navaja, da se povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, do višine stroškov javnega prevoza od običajnemu prebivališču najbližjega postajališča do mesta opravljanja dela, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča.

V javnem sektorju Zakon za uravnoteženje javnih financ v 168. členu določa, da povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada zaposlenemu glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra. Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pa se podrobneje uredi s kolektivnimi pogodbami dejavnosti ali poklicev, za javne uslužbence, za katere povračila stroškov prevoza na delo in z dela ne ureja kolektivna pogodba, in funkcionarje, pa z uredbo.