Odgovor:

V prvem koraku je potrebno opozoriti, da bi za konkreten odgovor morali pregledati določila vaših pogodb o zaposlitvi, ki ste jih sklenili z delodajalcema. Preveriti bi bilo namreč potrebno določila vaših pogodb o zaposlitvi, kolektivnih pogodb in internih aktov, ki veljajo za vaša delodajalca. Pri čemer je treba upoštevati še, da upoštevaje tretji dostavek 16. člena Zakon o javnih uslužbencih, delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva.

Delavec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci in tako doseže polni delovni čas, določen z zakonom. Delavec se mora pri tem sporazumeti z delodajalci o delovnem času, o načinu izrabe letnega dopusta in o drugih odsotnostih z dela. Delodajalci, pri katerih je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, so dolžni delavcu zagotoviti sočasno izrabo letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela, razen če bi jim to povzročilo škodo.

Glede dopusta Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.

Glede regresa določa, da če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.

Torej vam je vsak od delodajalcev, v kolikor ni dogovorjeno drugače, dolžan izplačati polovični regres in omogočiti polovico odmerjenega dopusta.

Prispevki se obračunajo glede na plačo in jih obračuna vsak od delodajalcev ločeno.

Regres za prehrano med delom kot tudi povračilo stroškov prevoza na delo in z dela sta za javne uslužbence urejena v aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti, ki so bili hkrati z ZUJF objavljeni v Uradnem listu RS. Po določilih Zakona za uravnoteženje javnih financ je regres za prehrano povračilo stroškov prehrane med delom. Izplačilo regresa za prehrano pripada zaposlenemu za dan prisotnosti na delu, pri čemer se kot dan prisotnosti šteje osem ur. Ne glede na to določilo je do regresa upravičen tudi zaposleni, ki dela več kot štiri in manj kot osem ur dnevno oziroma dela krajši delovni čas na podlagi zakona.

Glede na to, do regresa za prehrano niste upravičeni, v kolikor poteka delo pri vsakemu od delodajalcev po 4 ure.  kot omenjeno, pa bi morali za povsem konkreten odgovor, preveriti zadevo bolj konkretno.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Koliko dopusta pripada delavcu, kako se določi in kako izrabi

Informiran.si - Odgovori na najpogostejša vprašanja o regresu

Informiran.si - Katere so najpomembnejše pravice delavca?