Vprašanje:
Odgovor:
Glede dopusta Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije določa:
LETNI DOPUST
43. člen
Splošno o letnem dopustu
(1) Delavec ima v vsakem koledarskem letu pravico do minimalnega letnega dopusta, ki traja 4 tedne. Število dni je odvisno od tedenskega delovnega časa, in sicer:
- če traja delovni teden 4 delovne dni, je minimalni dopust 16 delovnih dni,
- če traja delovni teden 5 delovnih dni, je minimalni dopust 20 delovnih dni,
- če traja delovni teden 6 delovnih dni, je minimalni dopust 24 delovnih dni.
(2) Število dni letnega dopusta iz prejšnjega odstavka je osnova, h kateri se prištevajo dodatni dnevi po kriterijih iz 47. člena te kolektivne pogodbe.
(3) Delavcu se mora v tekočem letu omogočiti nepretrgano koriščenje najmanj dveh tednov letnega dopusta.
(4) Pred iztekom pogodbe o zaposlitvi za določen čas je treba delavcu omogočiti, da izkoristi pripadajoči del letnega dopusta.
(5) Delodajalec je dolžan izdati obvestilo o dolžini letnega dopusta delavcem najkasneje do konca marca tekočega leta. Delavci, ki nastopijo delovno razmerje kasneje, morajo biti obveščeni o dolžini letnega dopusta ob sklenitvi delovnega razmerja (ob podpisu pogodbe).
44. člen
Plan izrabe letnega dopusta
(1) Plan izrabe letnih dopustov za vse delavce pripravi delodajalec najkasneje do konca aprila tekočega leta.
(2) Pri planu izrabe letnega dopusta se v največji možni meri upoštevajo želje in potrebe zaposlenih, predvsem njihove družinske obveznosti.
(3) O planiranem terminu izrabe letnega dopusta delodajalec obvesti delavca na dokazljiv način.
(4) Delavec ima pravico trikrat letno po en dan letnega dopusta izrabiti na tisti dan, ki ga sam določi, če o tem obvesti nadrejenega vodjo oziroma pooblaščenega delavca najkasneje 2 delovna dneva pred nastopom dopusta.
45. člen
Odmera letnega dopusta
Delodajalec pri odmeri letnega dopusta upošteva stanje izpolnjenih kriterijev na dan 1. januar za tekoče koledarsko leto, za katero se odmerja letni dopust.
46. člen
Kriteriji za odmero letnega dopusta
(1) Delavec ima pravico do dodatnih dni dopusta na osnovi dosežene delovne dobe:
| - nad 5 do 10 let delovne dobe | 1 dan, |
| - nad 10 do 20 let delovne dobe | 2 dni, |
| - nad 20 let delovne dobe | 3 dni. |
(2) Delavec ima pravico do dodatnih dni dopusta v naslednjih primerih:
| - starejši delavec | 3 dni, |
| - delavec, mlajši od 18 let | 7 dni, |
| - delavec invalid | 3 dni, |
| - delavec z najmanj 60 % telesno okvaro | 3 dni, |
| - delavec, ki neguje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo | 3 dni, |
| - delavec, ki je v preteklem koledarskem letu opravil vsaj 500 ur nočnega dela pri delodajalcu | 2 dni, |
| - delavec, ki je v preteklem koledarskem letu opravil vsaj 1500 ur nočnega dela pri delodajalcu | 3 dni, |
| - delavec z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let | 1 dan. |
(3) Dodatni dnevi letnega dopusta po šesti in sedmi alineji se medsebojno izključujeta.
(4) Ostali kriteriji in merila za dodatne dni letnega dopusta se lahko določijo na ravni delodajalca.
47. člen
Nadomestilo plače
Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v skladu z zakonom.
48. člen
Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom plače
(1) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ 10 dni v letu zaradi:
- lastne poroke 2 dni,
- rojstva otroka 2 dni,
- smrti zakonca, izven zakonskega partnerja, otroka 3 dni,
- smrti staršev, smrti bratov, sester 3 dni,
- smrt starih staršev, zakončevih staršev 1 dan,
- selitve delavca 1 dan,
- elementarne nesreče od 1 do 3 dni,
- sodelovanja na krvodajalski akciji 1 dan.
(2) Odsotnosti v zgornjih primerih je treba izkoristiti ob nastopu dogodka. V primeru selitve je pravica omejena enkrat letno.
(3) Delavec ima pravico trikrat letno do odsotnosti z dela do 2 uri dnevno zaradi neodložljivih opravkov (obisk zdravnika, zobozdravnika, roditeljskega sestanka).
(4) Delavcu je treba omogočiti odsotnost zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti in odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa ter opravljanja funkcije v državnih organih in lokalnih skupnostih.
49. člen
Odsotnost z dela brez nadomestila plače
(1) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila plače oziroma pravico do neplačanega dopusta zlasti v naslednjih primerih:
- neodložljivi osebni opravki,
- zasebno potovanje,
- nega družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna,
- popravilo hiše oziroma stanovanja,
- zdravljenje na lastne stroške.
(2) Delodajalec in delavec se v dogovoru o neplačanem dopustu obvezno pisno dogovorita tudi o plačevanju prispevkov za socialno varnost.
(3) Delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.
Glede na informacije, ki ste jih navedli, Vam tako pripada 24 dni dopusta.
Več lahko preberete v članku:
Informiran.si - Koliko dopusta pripada delavcu, kako se določi in kako izrabi
