Odgovor:

Kolikor razumemo, ne gre za potek najemne pogodbe, ki je bila sklenjena za določen čas.

V kolikor je šlo za predčasno odpoved najema s strani najemodajalca, je pomembno vedeti, ali gre za redno ali za odpoved iz krivdnih razlogov.

Najemniku, ki krši najemno pogodbo, lahko lastnik odpove najem iz krivdnega razloga, v kolikor takšen razlog obstaja. Krivdni razlogi so navedeni v 103. členu Stanovanjskega zakona.

V tem primeru najemnik ni upravičen do nadomestnega stanovanja.

e-obrazec - Opozorilo najemodajalca najemniku, ki krši najemno pogodbo

e-obrazec - Odpoved najemne pogodbe s strani najemodajalca iz krivdnega razloga

V kolikor gre za redno odpoved najemne pogodbe po 106. členu Stanovanjskega zakona, lahko lastnik odpove najemno pogodbo le, če najemniku priskrbi drugo primerno stanovanje.

Najemniku se zaradi tega njegov položaj iz najemnega razmerja ne sme poslabšati, kar pomeni, da se šteje za primerno stanovanje, poleg opredelitev iz 10. člena tega zakona, stanovanje, ki v nobeni drugi pomembni okoliščini, v primerjavi s sedanjim stanovanjem, ne pomeni bistvenega poslabšanja stanovanjskih pogojev najemnika in oseb, ki skupaj z njim bivajo v stanovanju.

Po 10. členu Stanovanjskega zakona je primerno stanovanje, ki je v takšni eno ali večstanovanjski stavbi, ki je zgrajena v skladu z minimalnimi tehničnimi pogoji za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj in je zanjo v skladu s predpisi o graditvi objektov izdano uporabno dovoljenje. Stanovanje mora imeti ločen spalni in bivalni del (razen v primeru garsonjere) ter mora zadoščati stanovanjskim potrebam lastnika oziroma najemnika in njunih ožjih družinskih članov, ki živijo z lastnikom oziroma najemnikom v skupnem gospodinjstvu, ter ustrezati površinskim normativom po pravilniku iz 87. člena tega zakona.

Istemu najemniku je mogoče odpovedati najemno pogodbo pod pogoji iz prvega odstavka tega člena brez utemeljenih razlogov le enkrat. Kot utemeljen razlog se štejejo lastne stanovanjske potrebe lastnika ali njegovega ožjega družinskega člana kot tudi če zaradi objektivnih okoliščin, vezanih na stanovanje, nadaljnje bivanje v tem stanovanju ni več mogoče (predvideno rušenje, sprememba namembnosti celotne stavbe, ogrožena varnost bivanja in podobno). Za lastne stanovanjske potrebe lastnika ali njegovega ožjega družinskega člana se šteje zlasti povečanje števila njegovih ožjih družinskih članov, povečanje števila gospodinjstev, upoštevaje merila glede primernosti stanovanja po 10. členu tega zakona.

Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja za stanovanja v lasti občine, neprofitne stanovanjske organizacije, javnega stanovanjskega sklada ali države, kadar se izvajajo zamenjave zaradi racionalne zasedenosti njihovega stanovanjskega fonda, pri čemer je treba najemniku zagotoviti stanovanje v skladu z drugim odstavkom tega člena.

Stroške selitve nosi lastnik.

V primeru spora odloči o primernosti drugega stanovanja sodišče v nepravdnem postopku. 

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kdaj lahko lastnik odpove najem najemniku, ki krši najemno pogodbo?

Informiran.si - Na kaj paziti pri najemu oz. oddaji stanovanja?