Odgovor:

Pripoznavo dolga določa 364. člen Obligacijskega zakonika.

Ta določa, da dolžnik lahko pripozna dolg, ne le z upniku dano izjavo, temveč tudi posredno, npr. da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje.

Ali nakazilo s strani dolžnika pomeni tudi dejansko pretrganje dolga, se presoja v vsakem primeru posebej. Pri posrednem pripoznanju dolga mora biti namreč očitno, da gre za aktivno ravnanje dolžnika, s katerim pripozna dolg, ki ga ima do upnika. 

Po sodni praksi namreč vsako dolžnikovo plačilo ne pomeni samodejne pripoznave dolga. V tem primeru gre namreč za konkludentno ravnanje, pri katerem je potrebno ugotoviti pravo voljo osebe (v tem primeru dolžnika). Pripoznava (tudi konkludentna) mora biti jasna in določna, tako da mora biti delno plačilo plačilo na račun, da bi ga bilo mogoče šteti kot pripoznavo dolga.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kdaj zastara dolg (račun, položnica,...)?