Odgovor:

Po opravi vseh izvršilnih dejanj v posamezni zadevi mora izvršitelj o načinu in pomembnih dogajanjih v času njihove oprave pristojnemu organu ter upniku najkasneje v osmih dneh posredovati pisno poročilo. Temu poročilu mora priložiti ali vanj vključiti tudi obračun stroškov.

Izvršitelj lahko izda obračun tudi po opravi enega ali več posameznih izvršilnih dejanj, čeprav zadeva še ni končana, če oceni, da je to potrebno glede na okoliščine in naravo zadeve. Pri tem upošteva višino stroškov in plačilo za delo ter predvideno daljše časovno obdobje, ki bo potrebno za opravo vseh preostalih izvršilnih dejanj v tej zadevi, ki pa ne sme biti krajše od enega meseca. V tem primeru mora obračunu priložiti tudi poročilo o dotlej opravljenih izvršilnih dejanjih.

Če upnik ne soglaša z načinom plačila, rokom ali višino varščine, lahko v osmih dneh od prejema poziva izvršitelja vloži pri izvršitelju zahtevo, da o tem odloči sodišče. Izvršitelj zahtevo takoj posreduje sodišču, ki mora o njej odločiti v osmih dneh od prejema.

Izvršitelj se poplača iz izterjanega denarnega zneska. Običajno izvršitelj pred opravo posameznega izvršilnega dejanja v postopkih sodne izvršbe in zavarovanja upnika pozove na plačilo varščine. Če se izvršitelj ne more poplačati iz izterjanega denarnega zneska, se oplača iz položene varščine, hkrati pa morebitni presežek varščine vrne upniku.

Če ni bilo varščine ali če ta ne zadošča za popolno plačilo, izvršitelj pozove upnika, naj mu v osmih dneh plača znesek, ki ga dolguje po dokončnem obračunu oziroma sklepu sodišča. Po preteku tega roka lahko izvršitelj dolgovani znesek prisilno izterja.

V primeru rubeža gotovine in prostovoljnega plačila dolžnika mora izvršitelj obračun terjatve sestaviti tako, da šteje, da je terjatev dolžnika prenehala v višini zarubljenega oziroma plačanega zneska s strani dolžnika, z dnem, ko je bil opravljen rubež gotovine oziroma prostovoljno plačilo dolžnika plačano izvršitelju.

Gotovino, ki jo da dolžnik prostovoljno, in gotovino, ki se z rubežem v zavarovanje odvzame, hrani izvršitelj v sefu, ki ga ima odprtega pri banki.

V kolikor bi izvršitelju prostovolno izpolnili obveznost, torej bi mu izročili gotovino, bi se tako štelo, da je ta znesek zarubil. Torej bi se štelo, da je zarubil premičnino (gotovino) v vrednosti izročene gotovine. Prejem gotovine mora izvršitelj navesti v zapisniku, ki ga mora oseba, ki je gotovino izročila podpisati. Če oseba, ki je gotovino izročila, zapisnika noče podpisati, izvršitelj to ustrezno zaznamuje v zapisniku.

Poleg tega mora izvršitelj za vsak denarni znesek, ki ga prevzame ali odvzame od dolžnika ali od tretjega, ki plača za dolžnika oziroma od njihovih zakonitih zastopnikov, pooblaščencev ali odraslih članov gospodinjstva, slednjim izdati izpolnjeno pobotnico na obrazcu IZV št. 5 – pobotnica.

Stroški plačila upravitelja se krijejo na način opisan zgoraj.