Odgovor:
Kolikor razumemo ne gre za dedovanje zaščitene kmetije ampak običajnih kmetijskih zemljišč.
V kolikor se deduje zaščitena kmenitja, pa takšno kmetijo deduje praviloma samo en dedič.
Zaščitena kmetija v lasti samo enega lastnika se v primeru, da je več sodedičev istega dednega reda, deduje takole:
- deduje tisti zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči;
- če do sporazuma iz prejšnje alinee ne pride, imajo pri dedovanju prednost zapustnikov zakonec in potomci, ki se usposabljajo ali so se usposabljali za opravljanje kmetijske ali gozdarske dejavnosti. Če je takih več, imajo prednost tisti, ki odraščajo ali so odraščali na kmetiji in so s svojim delom ali zaslužkom prispevali k ohranitvi oziroma razvoju kmetije. Ob enakih pogojih ima prednost pri dedovanju zaščitene kmetije zapustnikov zakonec. Če zaščitena kmetija v celoti ali pretežno izhaja s strani zapustnikovega preživelega zakonca, potem imajo ta in potomci, ki jih ima zapustnik z njim, prednost pred drugimi zapustnikovimi potomci;
- sodediči, ki so se usposobili za poklice izven kmetijske ali gozdarske dejavnosti ali pa se v času zapustnikove smrti za takšen poklic usposabljajo najmanj že dve leti ali pa so preskrbljeni na kakšen drug način, se kot dediči zaščitene kmetije izločijo, če so v istem dednem redu sodediči, ki so se ali se usposabljajo za kmetijsko ali gozdarsko dejavnost ali pa niso kako drugače preskrbljeni;
- če zaščitena kmetija v celoti ali pretežno izhaja s strani prejšnjega zapustnikovega zakonca, imajo potomci, ki jih ima zapustnik s tem prejšnjim zakoncem, prednost pred drugimi sodediči;
- če zapustnik nima niti zakonca niti potomcev in zaščitena kmetija v celoti ali pretežno izhaja s strani očeta ali matere, imajo prednost dediči s te določene strani.
Če po izločanju po kriterijih iz prejšnjega odstavka tega člena ostane še vedno več sodedičev, se dedič določi takole:
- sorodniki iz bližnjega kolena imajo prednost pred sorodniki iz oddaljenejšega kolena;
- med sorodniki iz istega kolena ima prednost tisti, ki je najbolje usposobljen za opravljanje poklica kmeta ali kaže, da se bo za to najbolje usposobil; pri tem se po možnosti upoštevajo želje zapustnikovega preživelega zakonca.
Če je zaščitena kmetija v lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, je dedič kmetije preživeli zakonec.
Dedič, ki bi sicer imel prednost do dedovanja se lahko na predlog ostalih sodedičev izključi iz prevzema zaščitene kmetije, če:
- je zaradi psihične bolezni, duševne motnje ali telesne okvare očitno nesposoben za trajno gospodarjenje z zaščiteno kmetijo;
- zaradi svoje očitne in trajne nagnjenosti k zapravljivosti, alkoholizmu ali zlorabi mamil dopušča bojazen, da ne bo dobro gospodaril z zaščiteno kmetijo;
- je že več kot dve leti brez sporočila o kraju svojega bivanja odsoten v takšnih okoliščinah, ki izključujejo njegov povratek v ustreznem roku. Odsotnost zaradi vojne ali vojnega ujetništva pri tem ne pride v poštev.
Če ni dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za dedovanje zaščitene kmetije, dedujejo zaščiteno kmetijo vsi dediči v skladu s splošnimi predpisi o dedovanju. V tem primeru se sme zaščitena kmetija razdeliti po fizičnih delih.
Zakonec, zapustnikovi starši, zapustnikovi otroci in posvojenci ter njihovi potomci, ki ne dedujejo zaščitene kmetije, dedujejo denarno vrednost nujnega deleža po splošnih predpisih o dedovanju. Tem dedičem se ne glede na zapustnikovo voljo všteje v nujni delež vse, kar se sicer vračuna v dedni delež po splošnih predpisih o dedovanju, ki urejajo vračunanje daril in volil v dedni delež.
Nujni delež lahko sodišče na zahtevo dediča iz prejšnjega odstavka poveča, če ta nima potrebnih sredstev za življenje.
Nujni delež izplača dedič, ki je dedoval zaščiteno kmetijo. Rok za izplačilo nujnega deleža določi sodišče glede na gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije in socialne razmere dediča. Ta rok lahko praviloma traja največ pet let; v izjemnih primerih lahko sodišče na zahtevo dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, določi tudi daljši rok, in sicer največ do deset let.
Izjemoma lahko sodedič namesto njujnega deleža deduje tudi zemljišče ali druge nepremičnine oziroma premičnine, če niso pomembne za zaščiteno kmetijo, vendar le do višine nujnega deleža. Zemljišča, ki niso pomembna za zaščiteno kmetijo, so zlasti: gozdna zemljišča, kmetijska zemljišča z boniteto, nižjo od 40, in zemljišča, ki so po namenski rabi stavbna, razen če gre za zemljišča, na katerih stojijo objekti za potrebe kmetije oziroma so potrebna za nadaljnji razvoj kmetije.
V kolikor ne gre za zaščiteno kmetijo, omejitve ne veljajo. Dediči dedujete skladno s tem, v katerem dednem redu dedovanje poteka.
Glede na število dedičev, vsekakor predlagamo, da se udeležite zapuščinske obravnave in z ostalimi dediči sklenete dedni dogovor. Na sodišče lahko vložite tudi dedno izjavo ali pa se dedovanju odpoveste.
e-obrazec - Dedna izjava
e-obrazec - Odpoved dediščini
V kolikor ne bo dogovora med dediči, bo sodišče vsakemu od vas odmerilo lastniški delež, na vsaki od nepremičnin, ki bo predmet dedovanja. To pomeni, da boste postali solastnik, skupaj z ostalimi sodediči.
Vsak od solastnikov bo imel pravico uporabljati nepremičnine, skladno s svojim deležem. V kolikor souporaba oz. sporazumna delitev ne bo mogoča, bo lahko katerikoli solastnik, razen ob neprimernem času, podal predlog, da se solastnina razdeli v nepravdnem postopku.
Sodišče lahko določi fizično delitev (če je možna), izplačilo enega od solastnikov, drugih, ali pa prodajo solastnine na dražbi in delitev kupnine.
Več informacij najdete spodaj:
Informiran.si - Kako poteka dedovanje zaščitene kmetije?
Informiran.si - Kako poteka dedovanje, če ni oporoke?
Informiran.si - Kaj pri dedovanju pomeni nujni delež?
Informiran.si - Odgovori na pogosta vprašanja o dedovanju
