Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Predlagamo da na prekrškovni organ naslovite dopis - prošnjo za vračilo preveč plačane globe, ki mu priložite dokazila, da ste res opravili preplačilo.

e-obrazec - Dopis

Na podlagi te prošnje bo prekrškovni organ sprožil postopek vračila preveč plačane globe.

Odgovor:

Vodenje evidence kazenskih točk opredeljuje 207. člen Zakona o prekrških.

Ta določa, da se kazenske točke v cestnem prometu izbrišejo iz evidence po preteku dveh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene, če v tem času storilec ne doseže števila kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, oziroma če v roku iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona ni bila izdana odločba.

Z dnem vpisa sodbe oziroma sklepa o prekršku, s katerim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, se izbrišejo vse do tedaj zbrane kazenske točke.

Iz evidence se izbrišejo tudi vse kazenske točke, izrečene s sodbo oziroma sklepom sodišča ali odločbo prekrškovnega organa, ki so bile za prekršek, storjen v času veljavnosti vozniškega dovoljenja, izrečene po prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Izbriše se tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, izrečeno s sodbo ali sklepom sodišča, ki je bilo vpisano v evidenco po že vpisanem prenehanju veljavnosti istega vozniškega dovoljenja.

O izbrisanih kazenskih točkah, izrečenih po posameznih kategorijah motornih vozil, se obvesti upravna enota, ki je izdala vozniško dovoljenje.

Pri tem ima oseba v tem obdobju možnost za izbris štirih kazenskih točk na podlagi udeležbe v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo in udeležbe v rehabilitacijskih programih (50., 53. in 82. člen Zakona o voznikih).

Odgovor:

Glede na 42. člen Zakona o prekrških postopka za prekršek zoper varnost cestnega prometa, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi, ni dopustno začeti, če od dneva storitve prekrška preteče več kot 30 dni.

Zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu postopek o prekršku ne sme začeti ali nadaljevati.

Zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška, vključno z dejanjem, opravljenim za potrebe vložitve obdolžilnega predloga. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku.

Zastaranje se pretrga tudi, če stori storilec v času, ko teče zastaralni rok, enako hud ali hujši istovrstni prekršek.

Za ugotovitev o zastaranju je tako potrebno vedeti kdaj je prekrškovni postopek začel.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kako ugovarjati zoper odločbo oz. plačilni nalog prekrškovnega organa.

Informiran.si - Dobil sem kazen za prekršek. Kaj lahko storim? 

Odgovor:

Najprej je potrebno omeniti zastaranje izvršitve sankcije po 44. členu Zakona o prekrških. Ta določa, da se izrečene sankcije za prekršek ne smejo začeti izvrševati, če pretečeta dve leti od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna. Zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu sankcije ne morejo izvrševati. Zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku ali za izvršitev, ki meri na izvršitev sankcije. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar izvrševanje zastara najkasneje v štirih letih po pravnomočnosti odločbe.

Zakon o prekrških tako določa samo relativni in absolutni rok za začetek postopka izterjave, torej določa roke, v katerih je potrebno izdati plačilni nalog, sodbo o prekršku oz. drug izvršilni naslova na podlagi storjenega prekrška.

Glede na vaše vprašanje je pomembno zastaranje pravice do izterjave kazni oz. globe, kar opredeljuje Zakon o davčnem postopku.

Ta določa, da pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati. Tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolžnik obveščen. Po pretrganju začne zastaranje znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok. Zastaranje pravice do izterjave se zadrži za čas, ko davčni organ zaradi zakonskih razlogov ali teka sodnih postopkov ne more opraviti davčne izvršbe. Čas, ki je pretekel pred zadržanjem, se všteje v zastaralni rok.

Upoštevati je potrebno tudi absolutno zastaranje, ki nastopi po desetih letih od dneva, ko je prvič začelo teči, razen če je bilo zastaranje pravice do izterjave zadržano. V tem primeru se čas zadržanja ne šteje v čas zastaralnega roka.

Več lahko preberete v članku:

Informiran.si - Kako ugovarjati zoper odločbo oz. plačilni nalog prekrškovnega organa.

Informiran.si - Dobil sem kazen za prekršek. Kaj lahko storim?