Vprašanje:

Obstaja možnost prekinitve pogodbe podpisane v zmoti, saj mi njena vsebina ni bila predstavljena na pravilen način?

 

Odgovor:

Vsekakor ste za konkreten odgovor podali premalo informacij, lahko pa vam podamo splošen odgovor glede na določila Obligacijskega zakonika.

Zmota je bistvena, če se nanaša na bistvene lastnosti predmeta, na osebo, s katero se sklepa pogodba, kadar se sklepa glede na to osebo, ali na okoliščine, ki se po običajih v prometu ali po namenu strank štejejo za odločilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, pogodbe s tako vsebino ne bi sklenila.

Stranka, ki je v zmoti, lahko zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu.

Če je pogodba zaradi zmote razveljavljena, ima druga poštena stranka pravico zahtevati povrnitev škode, ki ji je zaradi tega nastala, ne glede na to, da stranka, ki je bila v zmoti, za svojo zmoto ni kriva.

Stranka, ki je v zmoti, se ne more nanjo sklicevati, če je druga stranka pripravljena izpolniti pogodbo tako, kot da zmote ni bilo.

Pri neodplačni pogodbi se šteje za bistveno zmoto tudi zmota v nagibu, ki je bil odločilen za prevzem obveznosti.

Zmota osebe, po kateri je stranka izjavila svojo voljo, se šteje enako kot zmota v izjavljanju lastne volje.

Če ena stranka povzroči zmoto pri drugi stranki ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe tudi takrat, kadar zmota ni bistvena.

Stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo, ima pravico zahtevati povrnitev nastale škode.

Prevara, ki jo je storil kdo tretji, vpliva na samo pogodbo, če je druga pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi bila morala vedeti.

Neodplačna pogodba se lahko razveljavi tudi, če je prevaro storil kdo tretji, ne glede na to, ali je druga pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi bila morala vedeti.

Pogodba je izpodbojna, če jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejeno sposobna, če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank, kot tudi če je v tem zakoniku ali v drugem zakonu tako določeno.

Pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s pretekom enega leta od dneva, ko je upravičenec zvedel za razlog izpodbojnosti, oziroma enega leta od prenehanja sile.

Ta pravica preneha v vsakem primeru s pretekom treh let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.

Več inforacij najdete spodaj:

Pravni e-Priročnik - Osnovno o pogodbah

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

POZOR: Naveden nasvet oz. odgovor je informativne narave, saj je izdelan na podlagi omejenih informacij in omejenega razumevanja in seznanjenosti s konkretno zadevo, okoliščinami in dejstvi, ki lahko vplivajo in so lahko pomembni za posamezno zadevo. Zato ga ne gre jemati kot nadomestek konkretnega pravnega nasveta v konkretni pravni zadevi. V primeru potrebe po pravnem nasvetu, je potreben podrobnejši pregled zadeve s strani pravnika. V ta namen pa lahko uporabite tudi možnost Individualnega pravnega nasveta.

Pomagali smo že mnogim...:

 


Všečkaj MojMaliPravnik.net na Facebook-u in spremljaj najnovejše objavljene nasvete, ter ugodnosti in popuste za naše Facebook fane...

Všečkaj MojMaliPravnik.net na Facebook-u!