Vprašanje:

Zanima me vrstni red predkupnih upravičencev, ko se skupaj kot celota prodajata gozd (80%) in kmetijsko zemljišče (20%).
 

Odgovor:

Predkupni upravičenci pri nakupu kmetijskega zemljiška so po Zakonu o kmetijskih zemljiščih v naslednjem vrstnem redu:

  1. solastnik;
  2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj;
  3. zakupnik zemljišča, ki je naprodaj;
  4. drug kmet;
  5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti;
  6. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo.

Ob enakih pogojih se med kmeti, uvrščenimi na isto mesto v skladu s prejšnjim odstavkom, pravico do nakupa določi po naslednjem vrstnem redu:

  1. kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost;
  2. kmet, ki zemljišče sam obdeluje;
  3. kmet, ki ga določi prodajalec, razen v primeru, ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ki je stvarno premoženje države in mora prodajalec določiti kmeta na podlagi metode javne dražbe.

Ti predkupni upravičenci veljajo, če ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače.

Pri prodaji gozda imajo po 47. členu Zakona o gozdovih  predkupno pravico:

  1. Republika Slovenija (za varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom);
  2. Lokalna skupnost, na območju katere ležijo gozdovi, ki se prodajajo (za gozdove s posebnim namenom);
  3. Republika Slovenija oz. pravna oseba, ki gospodari z gozdovi v lasti republike Slovenije (pri nakupu gozdov v kompleksu, večjem od 30 hektarjev);
  4. lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja;
  5. lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja.

Po tem zakonu je gozd:

  • zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja, ki lahko doseže višino najmanj 5 metrov in ima površino najmanj 0,25 hektarja;
  • zemljišče v zaraščanju na površini najmanj 0,25 hektarja, ki se zadnjih 20 let ni uporabljalo v kmetijske namene in na katerem lahko gozdno drevje doseže višino najmanj 5 metrov ter je pokrovnost gozdnega drevja dosegla 75 odstotkov;
  • obrečni in protivetrni pasovi, širši od ene drevesne višine odraslega drevja, na površini najmanj 0,25 hektarja.

Druga gozdna zemljišča so zemljišča, porasla z gozdnim drevjem ali drugim gozdnim rastjem, na površini najmanj 0,25 hektarja, ki niso gozd in se zadnjih 20 let niso uporabljala v kmetijske namene. Med druga gozdna zemljišča se uvrščajo tudi obore v gozdovih za rejo divjadi in zemljišča pod daljnovodi v gozdu na površini najmanj 0,25 hektarja.

Gozdna infrastruktura, ki ni odmerjena v samostojno parcelo, je sestavni del gozda.

Gozd oziroma drugo gozdno zemljišče po tem zakonu niso posamično gozdno drevje, skupine gozdnega drevja na površini do 0,25 hektarja, drevoredi, parki in plantaže gozdnega drevja.

Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za posamično gozdno drevje in skupine gozdnega drevja, ki rastejo zunaj gozda, kadar je to s tem zakonom posebej določeno.

V kolikor zemljišče spada po navedenih kriterijih za gozd, se predkupni upravičenec določi glede na določila Zakona o gozdovih.

Več lahko preberete spodaj:

Informiran.si - Kako prodati oz. kupiti kmetijsko zemljišče?

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Pri prodaji gozda imajo po 47. členu Zakona o gozdovih predkupno pravico:

  1. Republika Slovenija (za varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom);
  2. Lokalna skupnost, na območju katere ležijo gozdovi, ki se prodajajo (za gozdove s posebnim namenom);
  3. Republika Slovenija oz. pravna oseba, ki gospodari z gozdovi v lasti republike Slovenije (pri nakupu gozdov v kompleksu, večjem od 30 hektarjev;
  4. lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja;
  5. lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja.
POZOR: Naveden nasvet oz. odgovor je informativne narave, saj je izdelan na podlagi omejenih informacij in omejenega razumevanja in seznanjenosti s konkretno zadevo, okoliščinami in dejstvi, ki lahko vplivajo in so lahko pomembni za posamezno zadevo. Zato ga ne gre jemati kot nadomestek konkretnega pravnega nasveta v konkretni pravni zadevi. V primeru potrebe po pravnem nasvetu, je potreben podrobnejši pregled zadeve s strani pravnika. V ta namen pa lahko uporabite tudi možnost Individualnega pravnega nasveta.

Pomagali smo že mnogim...:

 


Všečkaj MojMaliPravnik.net na Facebook-u in spremljaj najnovejše objavljene nasvete, ter ugodnosti in popuste za naše Facebook fane...

Všečkaj MojMaliPravnik.net na Facebook-u!