Vprašanje:

Hčerka naj bi podedovala kmetijo po očetu, ki je umrl. Kaj se zgodi, če se hčerka odpove kmetiji?
 

Odgovor:

Kolikor razumemo je predmet dedovanja zaščitena kmetija. Zaščiteno kmetijo deduje praviloma samo en dedič.

Zaščitena kmetija v lasti samo enega lastnika se v primeru, da je več sodedičev istega dednega reda, deduje takole:

  • deduje tisti zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči;
  • če do sporazuma iz prejšnje alinee ne pride, imajo pri dedovanju prednost zapustnikov zakonec in potomci, ki se usposabljajo ali so se usposabljali za opravljanje kmetijske ali gozdarske dejavnosti. Če je takih več, imajo prednost tisti, ki odraščajo ali so odraščali na kmetiji in so s svojim delom ali zaslužkom prispevali k ohranitvi oziroma razvoju kmetije. Ob enakih pogojih ima prednost pri dedovanju zaščitene kmetije zapustnikov zakonec. Če zaščitena kmetija v celoti ali pretežno izhaja s strani zapustnikovega preživelega zakonca, potem imajo ta in potomci, ki jih ima zapustnik z njim, prednost pred drugimi zapustnikovimi potomci;
  • sodediči, ki so se usposobili za poklice izven kmetijske ali gozdarske dejavnosti ali pa se v času zapustnikove smrti za takšen poklic usposabljajo najmanj že dve leti ali pa so preskrbljeni na kakšen drug način, se kot dediči zaščitene kmetije izločijo, če so v istem dednem redu sodediči, ki so se ali se usposabljajo za kmetijsko ali gozdarsko dejavnost ali pa niso kako drugače preskrbljeni;
  • če zaščitena kmetija v celoti ali pretežno izhaja s strani prejšnjega zapustnikovega zakonca, imajo potomci, ki jih ima zapustnik s tem prejšnjim zakoncem, prednost pred drugimi sodediči;
  • če zapustnik nima niti zakonca niti potomcev in zaščitena kmetija v celoti ali pretežno izhaja s strani očeta ali matere, imajo prednost dediči s te določene strani.

Če po izločanju po kriterijih iz prejšnjega odstavka tega člena ostane še vedno več sodedičev, se dedič določi takole:

  • sorodniki iz bližnjega kolena imajo prednost pred sorodniki iz oddaljenejšega kolena;
  • med sorodniki iz istega kolena ima prednost tisti, ki je najbolje usposobljen za opravljanje poklica kmeta ali kaže, da se bo za to najbolje usposobil; pri tem se po možnosti upoštevajo želje zapustnikovega preživelega zakonca.

Če je zaščitena kmetija v lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para (za kar predvidevamo, da v vašem primeru ne velja), je dedič kmetije preživeli zakonec.

Dedič, ki bi sicer imel prednost do dedovanja se lahko na predlog ostalih sodedičev izključi iz prevzema zaščitene kmetije, če:

  • je zaradi psihične bolezni, duševne motnje ali telesne okvare očitno nesposoben za trajno gospodarjenje z zaščiteno kmetijo;
  • zaradi svoje očitne in trajne nagnjenosti k zapravljivosti, alkoholizmu ali zlorabi mamil dopušča bojazen, da ne bo dobro gospodaril z zaščiteno kmetijo;
  • je že več kot dve leti brez sporočila o kraju svojega bivanja odsoten v takšnih okoliščinah, ki izključujejo njegov povratek v ustreznem roku. Odsotnost zaradi vojne ali vojnega ujetništva pri tem ne pride v poštev.

Če ni dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za dedovanje zaščitene kmetije, dedujejo zaščiteno kmetijo vsi dediči v skladu s splošnimi predpisi o dedovanju. V tem primeru se sme zaščitena kmetija razdeliti po fizičnih delih.

Zakonec, zapustnikovi starši, zapustnikovi otroci in posvojenci ter njihovi potomci, ki ne dedujejo zaščitene kmetije, dedujejo denarno vrednost nujnega deleža po splošnih predpisih o dedovanju. Tem dedičem se ne glede na zapustnikovo voljo všteje v nujni delež vse, kar se sicer vračuna v dedni delež po splošnih predpisih o dedovanju, ki urejajo vračunanje daril in volil v dedni delež.

Nujni delež lahko sodišče na zahtevo dediča iz prejšnjega odstavka poveča, če ta nima potrebnih sredstev za življenje. 

Nujni delež izplača dedič, ki je dedoval zaščiteno kmetijo. Rok za izplačilo nujnega deleža določi sodišče glede na gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije in socialne razmere dediča. Ta rok lahko praviloma traja največ pet let; v izjemnih primerih lahko sodišče na zahtevo dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, določi tudi daljši rok, in sicer največ do deset let.

Izjemoma lahko sodedič namesto nujnega deleža deduje tudi zemljišče ali druge nepremičnine oziroma premičnine, če niso pomembne za zaščiteno kmetijo, vendar le do višine nujnega deleža. Zemljišča, ki niso pomembna za zaščiteno kmetijo, so zlasti: gozdna zemljišča, kmetijska zemljišča z boniteto, nižjo od 40, in zemljišča, ki so po namenski rabi stavbna, razen če gre za zemljišča, na katerih stojijo objekti za potrebe kmetije oziroma so potrebna za nadaljnji razvoj kmetije.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kako poteka dedovanje zaščitene kmetije?

Informiran.si - Kako poteka dedovanje, če ni oporoke?

Informiran.si - Kaj pri dedovanju pomeni nujni delež?

Informiran.si - Odgovori na pogosta vprašanja o dedovanju

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

POZOR: Naveden nasvet oz. odgovor je informativne narave, saj je izdelan na podlagi omejenih informacij in omejenega razumevanja in seznanjenosti s konkretno zadevo, okoliščinami in dejstvi, ki lahko vplivajo in so lahko pomembni za posamezno zadevo. Zato ga ne gre jemati kot nadomestek konkretnega pravnega nasveta v konkretni pravni zadevi. V primeru potrebe po pravnem nasvetu, je potreben podrobnejši pregled zadeve s strani pravnika. V ta namen pa lahko uporabite tudi možnost Individualnega pravnega nasveta.

Pomagali smo že mnogim...:

 


Všečkaj MojMaliPravnik.net na Facebook-u in spremljaj najnovejše objavljene nasvete, ter ugodnosti in popuste za naše Facebook fane...

Všečkaj MojMaliPravnik.net na Facebook-u!